Evo, ena iz "našega življenja in ne iz knjig
Kot sem nekje že zapisala, naša tamala pravzaprav ne mara preveč televizije, ni neki tv freak. Rada pa pogleda Nodija, ki je kao ok risanka - ni nasilja, nekaj te nauči, bla, bla, bla..Ker je zadnji teden moj škratek malo buban (prehlad, vnetje ušes) in smo posledično več doma, ter se ji nič kaj ne da početi seveda gleda tudi Nodija. In zadnja dva dni sem pričela opažati, da se je zvečer full bala teme(prej to ni bil nikoli problem) . Govorila je bav, bav in jokala, da moram luč prižgat. Ko sem prižgala malo nočno lučko, sva šli normalno spat. Ker me je res zanimalo od kje sedaj ta strah sem malo razmišljala, ampak nekega pametnega zaključka nisem mogla dobit skupaj..Dokler..Dokler nisem včeraj skupaj z njo gledala Nodija (ki je nov, zato ga prej še nisem videla) in videla epizodo, kjer gre Nodi spat, potem pa ga začnejo strašit razne pošasti In mi je kliknilo. Tudi on se skrije pod odejo kot naša in govori, da bo spal ob lučki ..Seveda on na koncu problem reši, ugotovi, da pošasti ne obstajajo, ampak naš škratek je pa za kaj takšnega še premajhen in to ne razume. Zanjo so pošasti resnične in pridejo, ko gre spat, če ni lučke..Tako si je ona to razložila.
No, danes imam nalogo, da skupaj pogledava to risanko in ji bom poskusla razložit, da pošasti ni. Ne vem, če mi bo uspelo, upam pa.
No, toliko o tem, da obstajajo dobre in slabe risanke ter da nasilje v risankah nima vpliva na otroško psiho.
Pa še nekaj me je tole naučilo, NIKOLI NE DAJ OTROKU DA NEKAJ GLEDA, ČE NISI PREJ POGLEDAL SAM!!!!
_____________________________
Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)
"A clean house is a clear sign of a wasted life"