Pozdravljeni,
pišem ker sem že obupana in na koncu z živci, saj nevem ali sem res tako zakomplicirana ali kako...

Namreč, živimo v svojem stanovanju pri nas doma, kjer so odnosi, koliko toliko okej, če ne jaz povem kaj mi ne paše in moja starša to upoštevata.

Problem nastopi pri partnerjevih starših. Namreč vsaak vikend moramo za cele dneve k njim(od jutra do večera ali pa še prespat), ampak okey, če so odnosi ok gre super skozi.. do zdaj nam je kolko tolko šlo, ampak...
vsi od njega so zelo jezni na nas ker smo pri nas oz. sinek jim je tako daleč (11km) odšel od doma, čeprav še imajo enega 20.letnega sina doma. In nas zelo grdo gledajo, ter mojemu govorijo da naj pride domov itd...

tamali je star 1,5leta in vedno bolj navihan, če ga okregam mu takoj nudijo potuho in mu pravijo "oo ta mami grda, te krega, bošček, pridi greva sem pa sem.."
+tega še preklinjajo tk da se kadi, je partner(sin) rekel da naj ne preklinjajo vpričo otroka, pa je oče odrezavo odvrnil da se mora otrok zdaj naučiti preklinjat ter da vsi kristjani preklinjajo ter vrgel pod nos ali smo slučajno mi kakšni muslimani al zakaj se mava, da vpričo otroka ne dovolliva preklinjanja.
k vsemu temu pa še se doda to, da mu tast(dedek) tamalemu nonstop ponuja pijačo (vino), če bi se to zgodilo 1x okej, ne pa nonstop in spet nama reče češ mali ve kaj je dobro, kaj bova midva govorila, da nimava pojma, in vse to še tamalemu reče, "ati pa mami nimata pojma, sta nesramna, te jezita, pridi rajši k meni, itd..."

Partner bolj poredko kaj reče, ko pa že pa se zelo grdo spravijo nanj, kot da je žival, sama pa sem bolj mirne sorte in tudi ne upam kaj govorit, ker nočem prepirov. Ampak tole mi pošteno že najeda živce. Večkrat sem se že pripravljala da bi kaj rekla, zlepa, ampak vedno vse zatrem v kali.

Oni sploh niso prišli že 3 mesece na obisk k nam (nihče ne živi z nami, imamo svoj vhod, kuhinjo, kopalnico), a mi pa moramo vsak vikend tja in jaz se živciram, kaj vse bo otrok odnesel od tam.. itak tamali ju ima rad, sem vesela da je tako, ampak...

no tale vikend sem pa dobila pod nos, češ kaj vse pa še bo iz vrtca prinesel, pljuvanje in brcanje.. pa sem odvrnila, da bom vztrajala pri tem da se tega ne počne, ter da moramo pri tem vsi skupaj stopiti in ne dovoliti takšnih stvari, pa mi je tašča rekla češ.."ja koliko ga lahko naučiš, včasih ga ne moreš, je boljše pustiti, saj so otroci" ter se hinavsko zasmejala.. problem je da tam vsi skupaj stopijo in me poteptajo koliko le zmorejo.. ker pa sem tiho, mi počasi živcev ter potrpljenja zmanjkuje..
Res pri njih dobim občutek kot da so vso znanje tega sveta pojedli.. in vedno ko smo tak že skoz dan sprašujejo kdaj pridemo spet ter če spimo pri njih itd.

In temu sledijo tudi prepiri s partnerjem, nočem ga mantretirat s tem, kljub vsemu so njegovi starši, ampak vidim kako ga napeljujejo, da mora me met pod "kontrolo", ter da se njega uboga, ter da bi se mi spravili k njim..

Povejte mi kaj naj naredim?

morate? pa koliko sta stara ti in tvoj partner? paa nehajte tja hodit, dokler te/vas ne upoštevajo in spoštujejo. in pika. koja fora - morate; pa kdo vas sili? a pride tast s pištolo al kaj?

in kaj je s tabo, kako lahko dovoliš, da otroku dajejo vino. pa zaboga, eno in pol leta je star!! pa kaj pustiš da ga zlorabljajo! nehite že tja hodit, če so pritegnjeni!

glede starosti stara sva 25-26, tast/tašča pa 45.

glede besede "moramo", večkrat sem rekla da ne želim iti, a mi mož vrže pod nos da ga nonstop klicarijo da malega niso cel tedn videli, moji pa ga vsak dan.

Če ne pridemo, je klicanje nonstop, ter metanje pod nos, da je nekdo bolan, da bi se nekaj moralo narest, torej rabijo pomoč, potem je maša za koga ali kak roj. dan, praznik.. Namislijo si vsega sam da pridemo.
In ko pridemo se začne, ali spimo tam, reče mož da ne, in se začne pa zakaj ne, bla bla bla... Ko odhajamo pa je "zdaj nam odideš, jokali bomo, nebi ostal tukaj", "kdaj pridete, bla bla bla".

In če rečem kaj, se samo s partnerjem kregava, čeprav se drugače suuper razumema.

Glede alkohola sem si v moji prisotnosti naredila red, partner se postavi za to da otrok tega nesme.. ampak, če ga tast odnese, ter mu tam na skrivaj daje :/

glede starosti stara sva 25-26, tast/tašča pa 45.

glede besede "moramo", večkrat sem rekla da ne želim iti, a mi mož vrže pod nos da ga nonstop klicarijo da malega niso cel tedn videli, moji pa ga vsak dan.

Če ne pridemo, je klicanje nonstop, ter metanje pod nos, da je nekdo bolan, da bi se nekaj moralo narest, torej rabijo pomoč, potem je maša za koga ali kak roj. dan, praznik.. Namislijo si vsega sam da pridemo.
In ko pridemo se začne, ali spimo tam, reče mož da ne, in se začne pa zakaj ne, bla bla bla... Ko odhajamo pa je "zdaj nam odideš, jokali bomo, nebi ostal tukaj", "kdaj pridete, bla bla bla".

In če rečem kaj, se samo s partnerjem kregava, čeprav se drugače suuper razumema.

Glede alkohola sem si v moji prisotnosti naredila red, partner se postavi za to da otrok tega nesme.. ampak, če ga tast odnese, ter mu tam na skrivaj daje :/

nora sta da sploh hodita tja, če se to dogaja.

Ne bom nič prijazna do tebe. Če je vse to res in ne ukreneš ničesar, potem vso manipulacijo in nasilje nad vami podpiraš. Pa ne morejo otroku ponujat alkohola, sploh pa ne bi oustila takemu tastu, da bi otroka sploh kam odnesel. Naj ga ima tam, kjer ga vidim al pa nič. Zdaj, vidva vesta ali sta finančno ali kakorkoli odvisna od njih, pa še v tem primeru ni nobenega opravičila za njihovo in tvoje obnašanje, ampak če pa niste nikakor odvisni potem pa ne vem kaj sploh hodiš tja.
Doma se usedita in pogovorita, če se res tako razumeta. So stvari, ki niso normalne in, ki se ne delajo (vino, ogovarjanje in zmerjanje tebe....), če to razume se dogovorita kako bosta naslednjič ukrepala in če bosta res na naslednjem obisku (in vsakem za tem) stopila skupaj, potem bodo počasi s tem zaključili. V kolikor se bo partner spet naredil nevidnega ali se bo pustil preslišati, zagrabi otroka in nič več k njim. če želijo vnuka videti naj pridejo k vam, kjer boš imela ti nadzor. Na obiske pa naj hodi tvoj mož sam.
Kar se tiče poniževanje tebe, nevem ali si odnesla iz primarne družine tak vzorec, ampak luba duša postavi se zase, ker drug se ne bo. Bolj boš tiho, večji zagon bodo imeli. Pri moževi družini je dolgo vladala nona preko očetove strani, in je držala vse vrvi v roki. Njej je bilo potrebno vse poročat, klicat in se javljat vsaki dan..... Na začetku razmerja je partner še to delal, potem pa vedno manj in ga je oče vedno gnjavil naj pokliče nono in jo valda pokličeš, saj kaj stane. Pa drugače tut ni bila slaba, le nadzor je želela imeti nad vsem, ker je bila tega navajena, saj so ji vsi do takrat to dovolili. Vse pa je šlo čez mejo, ko sem rodila. Seveda je bila najbolj pametna in ok probaš razumet. Ko pa je bil mali star dva meseca in mu je za večerjo dala golaž, ker tako so njeni otroci gor zrasli, smo se pa od tam pobrali (stanujejo 250 km stran in smo vedno šli za vsaj 2,3 dni) in sem ji dala jasno vedeti pod kakimi pogoji bo pravnuka še videla. Seveda sem bila pasja in za vse slabo kriva, pa itak sem komplicirala pa ne vem kaj vse še, ampak nikoli več ni naredila nič s čimer se sama ne bi strinjala.
Boljše da narediš red zdaj, ko ga še lahko, kmalu si bodo dovolili le še več, pa tudi otrok bo vedno več razumel in kaj res hočeš kdaj slišati od otroka kaj takega kot ti reče tast?!

lp

Kaj to delate kakšno pokoro ali kaj?


Če imajo takšno veliko željo po druženju, je isto daleč od vas do njih kot od njih do vas ...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

nem nič napisala, ka bodo zopet rekli, da sem nesramna

Rija*, nesramna si, ker nočeš nič napisati.


Zadovoljna!


Zdaj pa napiši, kaj ti leži na duši ...

Ne verjamem da sta 25 let stara.
Prej min,. 13

v bistvu se mi ne da zapravljati časa za take brezhrbteničnike....itak ne bo nič spremenila...mi je dovolj podatek, da dovoljuje - konstantno zlorabo otroka z alkoholom...pa jaz mu tisto flašo na buči raztreščim, če ponudi tamalemu še samo enkrat požirek vina

< Sporočilo je popravil RIJA* -- 2.4.2015 8:36:23 >

Rija*,
piši!
Za dobro otroka gre!
Pravzaprav za dobro 3 otrok - še 2 kao odraslih ...

Tmra, postavi se zase, za malega in za svojo družino! Najprej PRI MOŽU! Povej, da pač ne boste več hodili vsak teden tja pa pika! Zakaj? Ker se ti ne počutiš tam dobro, ker ponujajo otroku alkohol in ne spoštujeta vaše vzgoje in vama pred otrokom jemljeta avtoriteto. To je čisto dovolj.

Te zelo razumem, vendar ti iz izkušnje povem, da dokler se boš ti bala prepirov, bojo to izkoriščali. Ko bojo enkrat šli tako daleč, da ti bo RES dovolj (navadno zato, ker bo v igri otrok in njegovo dobro), pa ti bo vseeno, pa te bojo upoštevali. Isto njega. Zdaj vejo, da lahko hodijo po vama, zato to tudi delajo.


Nehaj zatirat! In ko jim mož kaj reče, zaboga, stopi na njegovo stran in ne dovoli, da govorijo z njim tako! Ko bosta skupaj, bosta močna in si tudi ne bojo toliko upali!

Vem, da moraš sama do tega priti, vseeno pa poizkusi to naredit čim prej, ker res - je veliiiiko lažje živet potem, obljubim! Če bi imela še enkrat otroke, bi bila veliko bolj "biči" in se ne bi sekirala, kako bom prizadela kako bogo babicino srčece, ampak bi delala kot bi mislila, da je prav, pa če jim kaj ni ok, pa naj se zjokajo, če ne morejo prenest normalnih stvari, njihov problem. Problem je v nas, ker smo občutljive in živi duši ne bi rade skrivile lasu, če nismo res 1000%, da dela grooozno štalo in nekateri ljudje to potem izkoriščajo. Ne dovoli tega! Ni treba, da naredijo že ornk p*, da popeniš! Pa vino je (zame) že kr ornk p*!


Been there:D. Samo brez maše, ker niso verni, so pa našli kaj drugega;). Tudi v trgovino je začela tašča hodit samo še na naš konec, kar prej nikoli ni, samo da se je lahko vedno ustavila tu:D.

Tmra, razumem, da te je strah, da te partner ne bo podprl, težko ti je gledat njega, kako je v precepu, pri meni sicer niso bili tako nasilni, je pa tašča kar zelo fejst čustveno izsiljevala - mene in njega in vem, kako je to. Ampak to deluje, dokler se pustiš! Če bi sama prej popenila totalno, bi bilo veliiiiko boljše! Mi smo tudi morali vsak vikend k njim. In sem tudi rekla, da mi je to preveč, pa seveda ni nič pomagalo.

Ti napišem svojo izkušnjo, mogoče ti bo kaj v pomoč:
Pri meni sta bili dve aha izkušnji, pa še par manjših vmes: prvič, ko je moja prva bila še čisto mala in jokala kot nora, nikjer se ni umirila, ker se je počutila ogroženo - jasno, kako pa naj bi se, če se njena mama ni počutila varno (kako pa naj bi se, če je lahko kadarkoli uletela tašča, vzela otroka in je dobesedno ni izpustila, tuid ko se je mala začela dret). No, takrat mi je počilo in sem mu povedala, da naj to zrihta, ali pa greva narazen. Čisto tako. In ja, to je pomagalo;). Je šel tisti dan in zrihtal. Ni bilo idealno, je bilo pa mnogo boljše.

Potem, ko je videla, da njega ne more več tako vrtet, se je spravila name. Sama nisem bila tega navajena, da moraš rečt človku ne po 12x (sem enkrat štela v tel. pogovoru:D) in ji je kar dolgo ratovalo. Potem sem našla taktiko izogibanja. Kadar je rekla, da pride, ker mora nekaj nujno prinest (recimo ZMRZNJENO sadje , jap, to se je zgodilo in je bilo nujno in to ne 1x:D), sem rekla, da lahko pride, samo naju ne bo doma, ker sem zmenjena s kolegico. In hitro eno poklicala in sva šli na sprehod ali na obisk (kar je bilo včasih ful nepraktično, ker ni vedno lepo vreme:D). Potem sem ugotovila, da je čisot ok, če daš tel. na tiho in pač ne vidiš klica;). Pokličeš nazaj popoldne, ko imaš že nemoža zraven:). Potem je to pogruntala in se je pač kar oglasila:D. Potem ji je to ratovalo, nakaj sem jaz v tistem, ko je ona hodila po stopnicah do stanovanja napravila tamalo in sva že morali it ven, da smo bili spet na nuli:D.
* Če bi bila še enkrat na tem, sicer ne bi bila tako nežna in bi lepo popizdila:). Ne bi več bežala iz dobesedno lastnega stanovanja, zato, ker se gospa tašča najavi in pride, kadarkoli hoče (in hoče vsak dan;). Samo takrat sem bila še mlada pa neumna:D. Sem mislila, da se da z vsemi ljudmi na lepo zmenit (kar ni res). In smilila se mi je (ona pa zna to dobro izkoriščat).

Enkrat sem naredila preizkus in cca en-dva meseca nisem nič težila in smo se videli, kadarkoli so hoteli, se zmenili, kadarkoli so hoteli (ona je hodila tudi k nam, ni da bi samo mi k njej). To je bilo potem po žnjkrat (žnj=5+) na teden. Takrat je bil lubi grooozno siten, vsakič, ko smo šli tja, je bil čisto pasji, pa še vedel ni, da je to to... Tamali sta bili totalno zdrmani (malega še ni bilo), obup! Njej pa seveda ni bilo nikoli dovolj in je silila vedno več in več in nikoli ne bi bilo dovolj, ker pač najina punčka ni njena hči in samo to bi bilo dovolj, to pa seveda ne pride v poštev;). No, takrat sva se za novo leto enkrat usedla in pogovorila. Čisto mirno, čisto lepo sem mu povedala, da sem naredila ta preizkus in da sem zdaj ziher in da se tega ne grem več. Da vidim, da sva zmatrana ko cunji, ker čez teden delava, en dan v vikendu porabiva, da spraviva gospodinjstvo v red (opereva vse, vsaj mal pospraviva, itd...), en dan pa je izgubljen, ker gremo nujno k njim. In da ni kje vzet in da se mi ne da več edinega res našega prostega časa zapravljat za to, da smo tam, kjer nam ni lepo. Da se vedno meniva, kako bi kam šli, pa je vedno za, ko bi pa lahko šli, pa je treba k njim in seveda ne moremo it. In se je dejansko strinjal in naslednje leto je bilo res čudovito!

Potem je našla spet drugo taktiko: poklicala je mene ali mi poslala sms, ki se je glasil: "Torej se danes vidimo." ali pa "Potem smo zmenjeni za jutri" ali "Z ... sva se pogovarjala, da se dobimo takrat pa takrat" itd... Skratka VEDNO tako kot da se je to že zmenila z njim (večinoma ni njemu nič rekla, če pa že je, pa je on rekel ne in je ta del lepo izpustila, pa napisala, da sta se pogovarjala, da se torej vidimo:D). Včasih pa je naredila tudi obratno - rekla njemu, da se je zmenila z mano. Moram priznat, da je bila zelo iznajdljiva:D. To ji je čisto predolgo ratovalo, ker sva bila res blesavo neumna! Njemu ni bilo jasno, zakaj se jaz jezim, kadar gremo k njim, če sem se sama z njo zmenila. Jaz pa sem bila besna, kako se lahko zmeni z njo, če pa sva se vendar zmenila, da se skup zmeniva, kdaj nama je obema prav. In mi je enkrat na njihovem dvorišču, ko smo se ravno pripeljali, naprej vrgel: "pa kaj hudiča si jezna name, če se ti z njo zmeniš! Jaz sem ji rekel, da se danes ne bi videl!" Meni skor oči ven padle - "Ti se NISI zmenil z njo?" on: "Valjda da ne! Misliš, da se mi da zdej to? Sem šel samo zato, ker si se ti zmenla." Jaz pa wtf? NO, ko sva ugotovila, sva se režala ko pečena mačka in si obljubila, da bova vedno drug pri drugem preverila, če se je res kaj zmenla:D. Česar se drživa še danes, ker je še dolgo vsake toliko probala:D.

Potem je imela spet drugo taktiko, ki je uspešno prikovala njenega moža domov, da zdaj nikamor več ne more za kak dan. Če je šel, je njo začelo bolet srce. In mi smo morali nujno tja. Pa tudi če je bil doma, je bila bolna (zdravniki niso našli nič konkretnega) in samo obisk jo je razvedril... Oba naju je bilo strah zanjo, ker je to znala zelo potencirat in mi ni potegnilo, dokler me ni ravno med premišljevanjem o tem 2x v eni vožnji res skoraj skoraj skoraj zgazil avto in potem še tovornjak. Takrat mi je kapnilo: ej, čisto lahko, da bo ona tebe preživela. In otroci ne bojo meli nič od tebe, ker boste ves prosti čas razveseljevali depresivno babico. Takrat sem povedala lubiju, da najini otroci niso razvedrilni program in da če ji je tako grozno, se absolutno strinjam, da ji je treba pomagat, ampak da naj gre v tem primeru sam tja ali pa grem jaz, da ima koga za pogovarjat se ali karkoli pač rabi, ne bova pa vlačila otrok v takšno ozračje, ker ni dobro zanje pa pika. No, lahko si misliš, da to pa ni bilo to, ona si ni želela videt samo njega:D in potem ko je ugotovila, da na tak način ne bo dobila vnukov, jo je nehalo srce bolet.

Skratka: ljudje so iznajdljivi, sploh pasivno-agresivni ljudje. Mene je vleklo dol to, da se mi ljudje zelo hitro začnejo smilit in potem jim popuščam. Ti vsaj s tem nimaš problema:). Izkoristi to! Lej, z njimi se ne boš mogla na lepo zmenit! Ne da se! Enostavno ni mogoče! Razen če si pripravljena to vlečt par let, pa se vmes ves čas grozno počutit. Lubi se taprvič, ko je šel k njim, ni na lepo zmenil. Ko se je še večkrat hotel kaj pogovorit z njo, je dobesedno stekla v drugo sobo, zaprla vrata za sabo in jokala: "Pusti me pri miru, pusti me pri miru!" Rekel je pa dobesedno to: "Mami, rad bi se s tabo nekaj pogovoril." In je najbolj nežno in prijazno bitje, kar jih poznam! Ko ji je svak povedal svoje (on nima takih problemov s tem, da pove ljudem, kar misli;), je potem jokala nama... Enostavno ne gre vedno na lepo! To je dejstvo! Sprejmi ga! Čimprej, za tvoje in otrokovo in na koncu tudi moževo dobro! Garantiram, da tudi lubi ni bil srečen takrat in da je bil srečen potem, ko smo hodili sami na izlete ob nedeljah namesto k njegovim vsak teden!

< Sporočilo je popravil ronja -- 2.4.2015 10:39:47 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Rija, daj verjemi malo v svet, no! Punca ne ve, da stari starši zlorabljajo otroka, ker so ji vsi skup oprali možgane! Jaz nisem vedela, da to, kar dela moja tašča, meji (ali pa niti ni več na meji:D) na en psiho odnos (jo je odnesla stran, pa rekla, da naj kar greva domov - kaj tamalo bova pa tam pustila al kaj??? ni mi je dala za podojit, ko je bila lačna in jo je vzela takoj, ko se je mala podojila, ko smo prišli k njim, se je tresla in obnašala kot đanki, dokler ni dobila tamale v roke: "na zunanjih stopnicah: daj mi jo, daj mi jo!" ni se mogla kontrolirat. Ampak misliš, da je to pač zato, ker so babice nore na svoje vnučke, da se bo umirilo itd... ker te vsi to prepričujejo. Zdaj mi je jasno, takrat mi pa ni bilo, ker te vsi prepričujejo, da si kot mlada mami pod vplivom hormonov, da so babice strašno pomembne za otrokov razvoj, da jih imajo rade (kar je res, ampak še rajši imajo sebe), itd... in se sprašuješ - mogoče pa pretiravam, mogoče mi je pa zoprno, pa sem samo jaz problem itd... No, potem enkrat vidiš, da nisi ti problem in takrat imaš tisto moč, da raztreščiš steklenico na glavi tistega, ki je problem:). Samo zbudit se je treba.
Tmra, zbudi se!

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ronja:

Rija, hehe, saj sem se že precej spremenila:). In s taščo se niti pod razno ne videvamo več toliko in sem ne uletava kar tako, čeprav smo zdaj "walking distance". Samo sem lubiju že preden sva to stanovanje kupila, povedala, da preden se odločiva, bi rada, da to razčistiva: da če slučajno misli njegova mama zdaj vsak dan sem hodit na sprehod in se slučajno tu oglašat, da moram vedet, da bo to zrihtal, ali pa rajši najdemo kaj malo dlje. No, zdaj mu niti ni bilo treba rihtat, zgleda je že začutila, da ne bo šlo skozi:D.

Sicer pa - če/ko se naučim programirat, bi prav z veseljem sodelovala pri anonimusu, se mi zdi, da imajo fajn ideje:). Samo ne vem, če sprejemajo take... hm... no, sej veš;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Tole ni vmešavanje v vzgojo, tole je zloraba otroka ( predvsem tole pitje alkohola). In ker ti le javkaš in nič ne narediš v tej smeri in v bistvu dovoljuješ, da se ta zloraba dogaja tvojemu otroku, sem preprosto brez besed. Upam, da bo zadevo videl nekdo, ki ima več soli v glavi in volje ter zadevščino prijavil.
To je dejstvo.
Še eden, za katerega drži tale pregovor: Nije dijete dupe, da ga ima svatko.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Tukaj je ogromno ljudi v čustveni stiski.

Iz napisanega sklepam, da je tvoja tašča imela družino precej mlada in vprašanje, če je pred tem razvila kakršnekoli druge interese, kot biti mati svojim sončkom. Kasneje jih skoraj zagotovo ni. Zanjo je težko, da se je postarala, da so otroci zrasli in da se življenje mora spremeniti. Nič več intenzivnega materinstva, zdaj bi v poštev prišla kakšna tretja univerza, kakšen hobi, vendar zanjo to očitno ne pride v poštev, ona hoče trmasto ustaviti čas ali ga celo obrniti nazaj. Tast ni nič boljši. On je oče in gospodar, mladiči so pa smrkavi.

Nihče ne more ustaviti časa in normalnega procesa v razvoju otroka. Tudi tvoj otrok bo enkrat odrasel in si ustvaril svojo družino. Človek lahko na to gleda pozitivno, se začne ukvarjati s stvarmi, za katere prej ni imel časa, lahko pa trmasto zacepeta z nogami in skuša vse okoli prisiliti, da se zagotovi vsaj približno nadaljevanje 'najsrečnejšega časa' v njegovem življenju.

Tvoj partner je, kot je videti, precej obremenjen s krivdo, da je odrasel in dozorel in napravil čisto normalno stvar: osamosvojil se je in si ustvaril družino. Če njegova starša to težko sprejemata, to ni njegova krivda in ni dolžan žrtvovati svojega duševnega miru, da bosta onadva srečna. Še manj pravice ima kdo pričakovati, da boš na ta žrtveni oltar položila ti svoj duševni mir in absolutno nihče nima nobene pravice v te namene zanemarjati dobro otroka.

Najprej se moraš pogovoriti s partnerjem, ker tako naprej več ne gre. Ne gre se za to, da ti njegovih staršev ne maraš, ne maraš tega, kar počnejo vaši družini in predvsem otroku. Mogoče se partnerju zdi, da je kratkoročno še najbolje, da se ukloni njihovim muham, ampak dolgoročno vaju bo hudičevo udarilo po glavi. Vidva sta tista prva avtoriteta otroku. Ni dopustno, da kdo otroku pripoveduje, da sta vidva 'žleht' (če ne popuščata otrokovim kapricam) ali da si zamisli nek svoj način 'vzgoje' (ga naliva z alkoholom). Če tega ne bosta ustavila takoj in zdaj in si lahko obetata problematičnega najstnika, ki bo drvel k starim staršem po potuho in oni mu jo bodo radi dali. In ko bo postal že do konca zblojen in neobvladljiv, bodo oni uprli prste v vaju, češ da sta ga vidva takega naredila. In po svoje bo to tudi res, če ne bosta, zdaj ko je čas, preprečila negativen vpliv, ki ga imajo na otroka.

Partner bo moral izbrati med popuščanjem in zadovoljevanjem muh svojih staršev in med dobrobitjo svojega otroka. In pa, po njem hodijo zato, ker lahko. Ker se odzove na čustveno izsiljevanje. Če si vidva zamislita vikend drugače, potem naj kličejo, kakor hočejo, legajo v posteljo in se delajo bolne… pa tudi če bodo v resnici bolni – vajine izkušnje so take, da ne govorijo po resnici, ampak samo izsiljujejo. Ko se bodo navadili poklicati samo takrat, ko bo res treba kaj priti in narediti, takrat jim bosta zaupala in verjela, prej ne.

Absolutno pa takoj prekinita, da prespita pri njih. 11 km pa res ni taka strašna razdalja, da ne bi mogli iti spat domov. To so samo finte, da bi si vašo družbo (in kontrolo nad vami) zagotovili tudi še za naslednji dan. Če bo partner cincal, pa pograbi otroka in se sama odpelji, pa naj govorijo karkoli.

Tudi za otroka ne more biti dobro, če noben vikend ne počne nič drugega, kot gunca afne pri starih starših. Obstajajo lepi izleti, muzeji, vse mogoče stvari in dejavnosti, ki razširjajo obzorja.

Globoko vdihni in vljudno povej, da naj nate več ne računajo. Ne daj se sprovocirati, ne zapleti se v prepir, samo mrtvo hladno se nasmehni, da boste vsekakor še prišli, ampak res ne vsak vikend, ker imate druge plane. Energija, ki jo človek oddaja, je pomembna. Če boš vsa ponižna in prestrašena, te bodo pohodili. Če boš dala vedeti, da ti ne morejo do živega, te bodo morali začeti obravnavati bolj resno.

Partner pa, kakor hoče. On je tisti, ki mora dojeti, da ni več najprej sin svojih staršev, ampak je zdaj najprej tvoj partner in oče svojemu otroku.

Začni tako, da že za ta vikend mirno povej partnerju, da ti ne greš in pika. Otrok pa ni tukaj zato, da se tekmuje, kateri stari starši ga več vidijo. Njegovi starši se obnašajo otročje in nezrelo in tebi se bo vsak čas odkegljalo, ker nočeš biti nesramna. Njih pa ni prav nič strah biti nesramni.



_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Živi svoje življenje, in živite svoje življenje kot družina. Prej boste to dojeli, lepše vam bo in obratno.

Če se ne moreš zmeniti zlepa, se zmeni zgrda, za kar potrebuješ nekaj poguma - v tolažbo, nimajo ga vsi, kot nimajo vsi mirne vesti. Kje si ti, veš sama.


_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Hlo sta starša in se obremenjujeta s tem kaj bodo drugi rekli. Morata nekam? Ne pač tako se odločita ker vama je to lažje. Če vama je to lažje potem se ne pritožujta.

Mi tudi nimamo vsi istih pogledov na vzgojo, tako z mojimi kot z njegovimi. Vendar v stvareh ki so nama pomembne sva na začetku povedala in da želiva de jih spoštujejo. Samo 1X se je zgodilo da so nalo peljali brez avtosedeža. Ker, pač polno izgovorov je bilo. Sva povedala da pač to pri nama ne gre skoz in če ne spoštujejo tega ne morejo imet otroka na varstvu. Je kar nekaj časa trajalo predno so vidli da nama to veliko pomeni in da od tega ne odstopava. So se opravičli in sedaj je ok. Če je treba otroke ko so pri njih kam peljat si najprej priskrbijo avtosedeže.
Isto je s pijačo, no sedaj sta velkedva že toliko večja in vesta za da alcohol je ne.

Pri stvareh, ki pa niso tako pomembne, ne vem no ali bo tašča kuhala 5 vrst hrane ker ima 5 vnukov in si vsak nekaj drugega zmisli, pač se prepustim, sam ne mi jambrat. Ti ni treba in si se sama odločila da jih boš mal pocrtala. Ali pa če moj fotr si neki zmisli kar je nama čist, mim ampak ne ogroža otrokovega zdravja pa kaj pol. Bojo pač dobili izkušnje ki jih z nama nebi.

Pri nas gremo na obiske od praznikih, rojstnih dvenih tudi kar tako ampak da bi pa mogli nekam za cel dan ali vikend, halo že tako smo malo sami in skupaj, brez tega. Mi smo svoja družina in mi se med seboj uskladimo, veš kaj pravjo bolš 1. zamira kot zadnja.

Pa še to 11 km ste narazen in kaj oni naredijo da vidijo sina in vnuka?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Meni bi bilo nekako normalno, da bi starim staršem ti priskrbela avtosedeže......