Imam zelo dobro prijateljico,ki hujša že od srednje šole, torej 8 let. Prej je imela povprečno postavo, a vseeno ni bila debela. Začela je piti samo vodo in žvečit žvečilke, pred dvema mescema je bila v bolnišnici,ker je imela težave z ledvicami. Oblačila kupuje na otroškem oddelku,pa še ta so ji prevelika. KO se prepogne,se ji vidijo vse kosti, prav tako ima že čist koščen obraz. Kljub temu še vsak dan hodi na fitnes,kolesari,teka... Saj to je vse vredu,samo ona telovadi,da bi še shujšala. Ko sem ji omenila,da če ni že čas,da preneha s tem, je rekla,da se zaveda kakšna je,pa da ne more prenehat. O kakšni pomoči noče niti slišati.
Sedaj ima 33 kg in je pravi okostnjak. Ne razumem kako je domači ne pošljejo v kakšno ustanovo,da bi ji pomagali (če kaj takega sploh pri nas obstaja) .

Se mi zdi,da vsak teden,ko pride na obisk,je bolj suha.

Pozna kdo kakšno osebo,ki je tako shujšala in ali si je kdaj opomogla?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ojoj, kako pa ji znese kolesarit in telovadit s 33 kilami? jaz bi na tvojem mestu govorila z njenimi starši, za nasvet pa vprašala tudi svojega osebnega zdravnika. najbrž vedo, kam, se obrnit.

Po moje je tudi zrela za hospitalizacijo, pogovori se z njenimi starši, predem bo prepozno, saj bo nosila posledice celo življenje.

Jutro!

Žal mi je za tvojo prijateljico. Vem, kako se počutiš.

Imam dobro prijateljico (od malega) ki je bila, kot pravimo mi - buckasta (rahlo debelušna in zalitih lic). Po srednji šoli je začela dokaj intenzivno hujšat ter jesti zdravo in nato še vegetarijansko. Vendar je ob vikendih, ko je bila doma, vedno jedla nato ogromno sladkarij in slanega peciva (med tednom pa je jedla v glavnem presno zelenjavo, sadje in oreške ter kak riž in testenine), zato je prišla na idejo, da bi bilo dobro vso to 'nesnago' izbruhat. Šlo je že tako daleč, da ji je hudo načelo zobe (želodčna kislina), telo pa je imela že hudo posušeno (mislim, da je imela cca 40 kg). Potem smo jo prijateljice dejansko začele opozarjat na to, vedno je zavrnila vsak pogovor na to temo, vendar po kake pol leta preričevanja se nam je odprla. Počasi je začela spreminjati in se 'odvajati' od tega bruhanja in potrudila se je sprejeti dejstvo, da so slaščice tudi del naše prehrane - če ne drugega, pač pašejo zaradi psihe.

Sedaj ima po moje kakih 48 kg in izgleda zdrava. Res pa je, da še vedno je vegetarijansko. Vendar najpomebneje je, da se zaveda, kje je bila in da to ni bilo zdravo zanjo. Zato ji je tudi uspelo iztrgati se iz krempljev bulimije.

Držim pesti za tvojo prijateljico!

_____________________________

19.07.2007 je na svet pokukal naš Bor ...
23.10.2010 pričakujemo še enega fantka

če je res tako kot opisuješ, je to res anoreksija. ni pa res, da se ne da zdravit in podzravit. poznam vsaj dve punci, ki sta jo premagali. ena je zdaj zdrava športnica, druga (kolikor vem) je ravno te dni povila svojega prvega otročka;)

ni res, da ji ne morejo drugi pomagati. potrebovala bo pomoč in podporo vseh svojih bližnjih, tudi tebe kot prijateljice. problem nastane, če je punca polnoletna - potem je ne moreš kar spraviti v neko ustanovo. ona mora v to privoliti. bi bilo pa zelo fino, če se morda dobiš z njenimi starši, se oborožiš z literaturo, zgibankami, ki jih gotovo imajo v kakšnih centrih za pomoč pri motnjah hranjenja. velikokrat starši sploh ne sprevidijo, da ima njihov otrok tak problem. bolniki z anoreksijo so tudi strašansko dobri manipulatorji, znajo prepričati, da je vse v redu... v glavnem, potrebno bo najprej prepričati starše, da ima njihov otrok problem in potem se bo treba ničkolikorat vsesti s samo punco. punci je treba odpreti oči, da si prizna, da ima problem in bo pripravljena sprejeti pomoč. to morate narediti takoj, preden bo prepozno. moramo namreč vedeti, da anoreksija lahko povzroči strašansko škodo, ki je lahko tudi nepopravljavljiva. v skrajnem primeru tudi smrt.

ne razumem pa, da je že bila pri zdravniku zaradi težav z ledvicami in tam niso nič opazili? a zdravniki res gledajo samo tisti en organ, ali kaj?

če si ji res prijateljica, potem moraš nekaj ukreniti. vem, da bo prijateljca sprva besna nate, pa besna bo na svoje starše, pa itak je jezna na celi svet. pot ne bo lahka, se pa da, če se hoče.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Splišni, bolniki z anoreksijo in /ali bulimijo imajo za telovadit še kako veliko energije. vsak atom energije vložijo v miganje, samo da bi "pokurili" kalorije. to je tudi eden od znakov, da je problem resen. poleg teh znakov so prisotni še: nenehno jih zebe, nespečnost, izpadanje las in poraščenost z nežnim puhom po telesu, odsotnost menstruacije...

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

tiste,ki ste mi svetovale,naj se pogovorim z njenimi starši. Vse lepo in prav,ampak pri njej doma se tega zavedajo. Mama ji ne more nič dopovedati, je že starejša (okoli 70 let ima), lahko bi ji pomagale sestre ( vse stare okoli 40 let), prijateljica jih ima 23. Očitno ji besede ne pridejo do živega.

Ta prijateljica je bila že jezna name in to zelo,ko sem povedala njeni mami (že v srednji šoli),da v šoli nič ne je,da samo vodo pije in mogoče poje kdaj kakšno jabolko. Doma je mami rekla,da v šoli je kosilo oz.malico, nam je pa rekla,da bo doma jedla.

Magi-glede znakov pa imaš prav: res nonstop govori,da jo zebe-zunaj vroče,ona v dolgih rokavih, ponoči ne spi,lase ima že zelo slabe,čisto "scufane", menstruacije pa tako ali tako nima že več let (mama ji kupuje vložke,ona pa jih pač tisti teden v mesecu zavije in da v koš-kao,da jih je uporabila)...

Tudi jaz nimam pojma kako lahko zdrži vsak dan kolesarjenje,fitnes.... Ravno včeraj je rekla,da je bila 2 uri na kolesu.

Glede zdravnikov: tudi jaz nevem zakaj niso česa ukrenili. Povedala je,da so ji rekli,da se mora zredit,saj bo drugače imela še več težav. Zdaj se ji je spustila ledvica,kasneje bo kaj drugega.

Jo je pa imela "na piki" profesorica telovadbe v SŠ. Vsako uro jo je tehtala in ji je grozila,da če bo kdaj imela kakšno kilo manj,bo ukrepala naprej. Pa se ni zgodilo nič.

Čimprej jo odpelji k zdravniku. Temu se reče bolezen... in ne več hujšanje...

_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Če se res zaveda, da ima težavo bo sedaj mogoče pripravljena sodelovati. Poskusi še enkrat in vedno znova, pa poskusi najti še koga, ki ji je blizu, če se ni že čisto zaprla vase. 
Najboljša pomoč zanjo je trenutno skupina za samopomoč osebam z motnjami hranjenja in pa dober psihiater. Če je študentka je v Ljubljani zagotovo vsaj ena, kakšen letak ali reklamo imajo pa v ZD za študente na Aškerčevi, drugače pa bi morali imeti podatke pri psihiatru ali na oddelku za motnje hranjenja na Kliničnem oddelku za mentalno zdravje v Ljubljani. Kamor pa je, dokler je pod neko kritično težo, ne bodo sprejeli. Sam proces zdravljenja tam je tako zahteven, da morajo bolniki izpolnjevati določene pogoje, ker sicer zelo hitro obupajo, oziroma ne morejo slediti in zadeva nima smisla. Žal mi je, da ti ne morem dati kakšne številke.
Zadeva je resna, zahteva ogromno časa, energije in predvsem dobre volje in razumevanja do njene bolezni, kar to definitivno je.

Če te še kaj zanima ali sem pozabila napisat mi pošlji Z.S.

beti,hvala za tako izčrpne informacije. Ona študira v MB, sicer je zdaj doma, je rekla,da zaradi zdravstvenih težav.
A misliš,da njena teža,33 kg,še ni kritična? Ima pa okrog 160cm

ja, meni se 33kg zdi že pod kritično težo in bi jo morali sprejeti . vem, da je težko bolnika prepričati, da si poišče pomoč oziroma, da si pusti pomagati. je potrebno ogromno prepričevanja. mogoče bi jo pod pretvezo zvabila na kakšen sestanek skupine za samopomoč ali h kakšnemu psihiatru/psihologu - pač k nekem strokovnjaku za motnje hranjenja.

vsekakor jaz nisem strokovnjak na tem področju, imam pa precej bližnjo izkušnjo in vem, da je pot zelo dolga in naporna.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein