Pozdravček očkom in mamicam. In vprašanjce. Malo je sicer iztrgano iz konteksta, ampak upam, da zato nič manj problematično.

Ali se odločiti za otroka ali ne je že samo po sebi kompleksno vprašanje. Jaz sem si na to že davno odgovorila. Da, zelo si želim otroka. Moj partner (fant, ki ne živi z mano) trdi, da si tudi želi družine. Nisva več rosno mlada (jaz 32 in on 36). Zaenkrat se obnašava tako, kot da delava na tem (ne uporabljava nobene zaščite). Vendar, in sedaj nastopi vprašanje (za očke in mamice): ali se je smiselno odločiti za otroka, pri tem, da nimava urejenega skupnega življenja. Pobude z moje strani, da bi to uredila so številne, a še nisva našla skupnega jezika!

Torej, vprašanje na kratko: ali lahko verjamem, da si nekdo želi otroka z mano, ne čuti pa pretirane potrebe, da bi prej zaživel (skupaj) z mano? Sedaj funkcionirava kot dva najstnika. Skupaj preživljava večere in noči ter vikende in dopuste.

Na pomoč! Kaj storiti? Kako pristopiti?

Čim več vaših mnenj! Hvala že v naprej!

DRAGA,ANONIMNA,POGLEJ SI ODGOVORE NA -ZAZIVETI SKUPAJ KATERO TEMO SI TI ODPRLA,NE.
PA ZAKAJ ANONIMNOST.

Tina živjo,

ja, imaš prav. Jaz sem odprla temo Zaživeti skupaj. Poskušam jo odpreti še z druge strani? Zanimajo me pogledi z več vzornih kotov. Upam, da to ni preveč moteče.

Zakaj anonimna sprašuješ? Ker se tako nekoliko bolj domače počutim. Ni drugih razlogov!

Me pa zanima tudi tvoje mnenje! Na temo! Hvala

Odločitev za otroka, pomeni vedno prevzeti odgovornost za tretjo osebo. Kadar je človek ni sposoben zase(beri tvoj fant), jo bo zelo težko še za drugega. To pomeni, da bo rekel ja, vendar ti povem, da bo vsa odgovornost in delo za otroka na tvojih ramenih. Če si to sposobna in si tega želiš, potem, zame ni problema. Mislim pa, da bo nastopil zate.
Glede na tvoj prejšnji post, kjer sem ti povedala svoje mnenje, pa mislim, da bi otrok v takšnih pogojih odraščal kar hitro brez očeta oz. ga videval po vikendih. Kajti z otrokom ga ne boš priklenila nase.
Odločitev je pa seveda tvoja oz. vajina

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Marogica. Vidim, da skrbiš in zato sem ti hvaležna. Oglasi se še kaj!

  partnerska zveza ne more ne delovati ne obstati na silo. tudi otrok ne more spremeniti trhlih temeljev zveze. in se bojim da je tudi vajina zveza na "švoh" temeljih.
   kako to, kar imaš zdaj, spremeniti, se meni pravzaprav zdi napačno vprašanje. bolj smotrno se je vprašati KAJ spremeniti - in tu niti ni veliko filozofije. če partner samo išče izgovore "contra", pozabi pa na "pro", potem preprosto ni zrel za zvezo s tabo. partnerstvo je itak vedno polno sprejemanja kompromisov in kadar nekdo gleda izključno nase, na svoje želje in potrebe, je pripravljen na vse drugo, samo na trdno zvezo ne.
   ergo, poskusi ga torej prepričati v skupno življenje. z dobrimi argumenti, prepričevanjem, z "žensko taktiko" .....   in če nikakor ne uspeš, ti prapvzaprav ne ostane kaj dosti izbire kot - menjaj.

Glede na leta bi človek kar dejal da se izplača počasi zaživeti skupaj ali pa iti narazen. seveda ne eno ne drugo ni lahko ampak živeti "v vmesnem prostoru" pa tudi ne.

Če gledam iz osebnega zornega je obdobje zelo majhnih otrok počasi za menoj. To sem opazil takrat, ko sem v trmi premagal svojega 21 mesečnika in je revež kljub začetenmu joku popustil in pospravil za seboj plastične čevlje, ki jih je raznosil po stanovanju. Aja kaj ima veze s tem? Samo to da sva z ankaa vajine starosti oz. kako leto mlajša.

< Sporočilo je popravil primoza -- 14.3.2006 18:41:07 >

hm, prav nič ti ne zavidam...ni enostavno kar tako oditi ... o odhodu pa pišem, ker praviš, da še nista našla skupnega jezika...meni se zdi, da si tvoj partner morda tega ne želi oziroma se ni sposoben zavezati.... oprosti, če bom tako direktna, ker ti je zagotovo težko, ampak jaz bi se najprej zaščitila (kontracepcija), ne bi šla na kar bo pa bo', razen če si prepričana, da si tako želiš otroka, da si pripravljena skrbeti zanj tudi popolnoma sama... ko je enkrat otrok, se vse samo še bolj zakomplicira (mislim na partnerski odnos).... bi pa prej še poskusila s stvarmi,ki so ti jih že predlagali...
pa veliko sreče!!!

Draga Anonimna,

kot bi brala svojo zgodbo nekaj let nazaj! Bila sva že skupaj pet let, pa so bili vedno kakšni izgovori zakaj ne moreva živeti skupaj. No, potem se je le odločil, čeprav se kdaj sprašujem kakšno ceno sem plačala/plačujem za to. Danes imava otroka, ki ga ima sicer zelo rad, samo kaj ko njega po cele dneve ni. Tako kot je napisala Marogica, vse je na mojih ramenih.
Če sprašuješ tu, verjetno nimaš najboljšega občutka. Dobro razmisli, kaj boš storila. Tako stara spet nisi, da ne bi mogla srečat človeka, ki bo imel smisel in interes za družinsko življenje, po drugi strani pa tudi ne več tako mlada, da bi te tvoj sedanji partner vlekel za nos še par let!  Srečno!

Osebno vem da bi hotel prej živet skupaj ali vsaj imeti to že dlje kot samo "pogovori a ne najdeva skupnega jezika".

Kaj pa to pomeni sploh? Njemu nobena lokacija ni všeč? Hoče hišo pa ni denarja? Kaj?

LP, N

Skupaj se usedita in pogovorita. Naj ti odgovori, kaj pravzaprav želi od svojega življenja. Mu morda res godi biti s tabo samo ob vikendih, praznikih in dopustu, ker bi morda še vedno rad  imel space? Če je tako, potem ni pravično do tebe, ker gredo tebi leta v nič, on pa se ma na tak način prav super.
    Nisi napisala, koliko časa sta že skupaj? Verjamem, da dolgo časa ti ne boš mogla tako živeti, ker je tako življenje nesmiselno, sploh, če si ti zares želiš ustvariti družino.

Imam sama podoben primer, tudi midva s mojim fantom sva se po letu dni odkar sva skupaj začela pogovarjat o skupnem življenju, otrocih. Nisva iz istega kraja, pa vseeno upam, da se bo našla rešitev, da se bova enkrat v prihodnosti skupaj grela v postelci!!
Veliko sreče ti želim

Oprosti ampak zdi se mi glede na vajino starost, da razmišljata malo otročje..če se že zdaj ne moreta dogovorit kje bosta živela potem ti sledi, da ko bosta imela otroka boš popustila ali pa te bo še naprej obiskoval kot do zdaj..skratka tako kot so pisale že moje predhodnice - vse bo na tvojih plečih...Razmisli

Jaz s takim tipom ne bi hotela imeti otroka. Neodločnež mlačni.

nism sploh brala postov, ampak js v tako zvezo ne bi dajala otroka, ker bo na koncu trpel najbolj on!

Hvala lepa za takega deda, če se pri 36 ne zna odločiti in še sam ne ve kaj bi rad, ja kdaj pa bo? Pri 70? Adijo...

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=839705
Prepis hiše ali skupaj na novo lokacijo.

Jaz mislim, da bi vidva morala najprej skupaj zaživeti, se skupaj zbujati-tukaj se bo najprej pokazalo, če sta za skupaj. Ker to kar imata zdaj, da se vidita za vikende, in samo prespita en pri drugemu-to ni skupno življenje!!!! Ker če se takole odločita za otroka, bo vse nastalo breme padlo na tvoja pleča, zapomni si to. Povem ti iz lastnih izkušenj. Čeprav midva živiva skupaj (nisva poročena), mojega cel dan ni doma, pride šele zvečer in samo pade v posteljo, tako, da je vse ostalo na menni, še vodenje njegove firme zraven.
Tko da, vsedita se, pogovorita se, potem pa delajta otroka!!!
Nisem hotla bit groba, ampak takšno je realno življenje. Otrok potrebuje 150% pozornost, sploh pa takrat ko je majhen!!

Pozdravček in vse dobro ti želim!

_____________________________

Ni lepšega trenutka, ko se ti otrok nasmehne in te objame