Na vse angelčke,ki jih že dolgo ni med nami,ki jim ni bilo dano,
da bi zrasli v velike ljudi.Ne vem zakaj,ampak v spomin so se mi vrnili,
trije angelćki,ki so pred davnimi leti zapustili svet.
Ko sem še v zdravstveno šolo hodila in opravljala prakso na otroškem
oddelku sem doživela prvi šok.Komaj dve leti je imel fantek,hudo bolan.
Maica in očka nista smela do njega(takrat ni bilo dovoljeno)samo žez steklo sta ga gledala in jokala.Dan ko sem bila na delu sem prekršila pravila.Dvignila sem ga iz posteljice in ga odnesla do vrat,jih priškrtnila,da sta ga pobožala po glavici.To je bil zadnji dotik,ker je ponoči odletel med angele.
Drugemu ni bilo dano živeti,ko je bil še v maminem trebuhu.V prometni nesreči,
ki sta jo doživela starša,je ugasnilo tudi njegovo,še nerojeno življenje.
Mamica je rodila,še toplo trupelce so mi dali v naročje.Jaz pa sem stala sredi šok sobe in jokala in jokala,ter spraševala,zakaj ga ne pokažejo mamici.
Kaj je bilo potem,ne vem,ker sem pobegnila iz oddelka.
Tretji angelček,triletna pupica,pa je padla iz tretjega nadstropja,pred blok.
Na vse kriplje so se trudili,ohranit jo pri življenju,pa jim ni uspelo.
Takrat sem videla našega najstrožjega,starejšega zdravnika,kako so mu neustavljivo tekle solze po licih.Vsi v operacijski smo jokali.
Za vse ki jim ni bilo dano živeti,misel,da jim je morda tudi tam kjer so,lepo,da so v toplem objemu.

Pridružujem se tvojim srčnim mislim.

Mojega malega  ne morem stisniti v objem, ga pa neprenehoma objemam v srcu. In še bolj cenim našo ljubo veliko piko in malo mavrično pikico. In ju ogromno objemam  Vse tri svoje otroke imam iz vsega srca rada



_____________________________

~ NeVeR RuN FaStEr ThAn YoUr GuArDiAn AnGeL cAn FlY ~

Zdaj pa sem se razjokala. Groza, kaj si morala prestati. Jaz tega ne bi zmogla. Celo življenje bi me to preganjalo. Ker si vse tako zelo k srcu vzamem.

Naj jim bo lepo, kjerkoli že so.

Blacky,zakaj misliš,da sem napisala...zato,ker se večkrat spomnim na njih.
Saj ne ,da me preganjajo,ampak samo večkrat se mi vrnejo v spomin.
Ne morem pozabiti in najbrž ne bom nikoli.Seveda ne bom,saj je minilo več kot deset let od tega.

O Neva veš tudi sama se spominjam na 3 angelčke ki so letos odleteli med angele. Prvedva sta umrla v prometni nesreči marca letos drugi pa je na miklavžev večer umrl v objemu svoje mamice. Vse to kar se je to leto zgodilo v naši familiji mi ne da, da bi se letos veselila praznikov. Le to si želim da obiščem njune tri grobove in prižgem svečko...to bo zame praznik.

Ja in potem se sprašuješ..ZAKAJ???a odgovora ti nima nihče pripravljenega,ker ga enostavno ni.Usoda?Ampak,zakaj je tako moralo biti?
Ne vem,kako vam je pri srcu,lahko si smo predstavlajm vaše bolečine,
saj so podobne mojim,ko me je zapustila mami.

O groza  
Ob takšnih zgodbah ti res pridejo solze na oči...ni besed

Naj ti angelčki počivajo v miru

V upanju, da se take stvari ne bi nikoli dogajale...
Neva... glede drugega angelčka... je bila to nesreča na koprski obvoznici?

Joj  kar    sem začela ko to berem,tudi jaz sem izgubila prvega še nerojenega otročka in mi je še sedaj hudo.
Torej za vse  angelčke .

Aha...
Imam namreč sodelavko, ki je imela pred nekaj leti na koprski obvoznici hudo prometno nesrečo. Eden jim je "priletel v rit", njih pa je odneslo pod tovornjak. Ona je splavila v 7. mesecu nosečnosti (otrok ni preživel), v avtu pa sta umrla še njena hčerkica in mož...

Neva, grozno . Kako se ti takšni dogodki vtisnejo v srce.

za