Drage moje punce...., nekatere se že trudite, nekatere... ste tik po abraziji..., čakate na prvo M, no jaz....  čakam na drugo in potem naj bi spet poskusila.
Niti ne vem sicer.. ali je tema že kje na forumu.... a vem, da bi mal debatirala s puncami, ki nestrpno pričakujejo čas, ko bodo spet stopile v "akcijo". Rada bi, da si izmenjamo res prav vse.... , lažje bo, če povemo in seveda.. veselelilo bi me sodelovati v pričakovanju... M in  in .
Prelep dan vsem...

Evo mene, se pofočkam, sicer še v pričakovanju prve, glede na mnenje g. bi jo mogla dobiti začetek nov, pa bomo videli, me nekaj špika po trebuhu, samo pomoje je to bolj O, kot pa kaj drugega, po drugi pa v akcijo in v upanje da bo vse ok do konca.
Mene je vse skupaj še bolj šokiralo, ker je bila to moja prva , brez kakršnihkoli posebnosti, ni mi bilo slabo, nisem krvavela, nič, potem pa šok in vsega konec. Nikoli nisem imela nobenih ginekoloških težav, nič, vedno urejen ciklus in mi sploh ni jasno zakaj, ampak se trudim, da se tega ne sprašujem in upam da bo kmalu spet + na testku in kot sem že rekla, da bo tokrat uspelo in bom drugo leto imela svojo pikico.
Najboljši je bil anestezist na Ljubljanski urgenci, ki mi je rekel, nič se ne sekirat, tvoja pikica se je odločila, da bo prišla z rahlo zamudo .

Tudi jaz še čakam prvo  , mislim, da je še nikoli v življenju nisem tako željno pričakovala!
Abrazijo sem imela 7.10., še vedno imam sled na vložku....

Imam pa tudi močno, močno željo v srcu, da bo naslednja, četrta končno vendarle uspešna, ciciban zdrav/a in da bom lahko deležna vse sreče in vseh tegob starševstva še nadaljnjih 50 let!

In jaz sem v pričakovanju druge. SS sem imela 16. 8 v osmem tednu, prvo  po SS sem imela 23.9., včeraj bi se morala pokazati druga, vendar je še ni, vem pa da noseča še nisem, ker nameravamo počakati še tretjo, preden stopimo v akcijo.
Se mi je pa po SS očitno nekaj zbrkljalo, saj sem imela prej zelo redne cikluse, zdaj pa še nobenih znakov, da se bo od kod prikazala.
Upam, da bo čimprej, da čimprej preguramo to čakanje.

Jah to je najhujše, če se ti potem vse zmeša, jaz močno upam, da bo kolikor urejeno.
Enkratna jaz sem tudi krvavela 14 dni pa še malo, abrazijo sem imela v soboto 4.10., krvavitev pa se je čisto ustavila v pon. in zdaj lahko čakam.
Mi je bilo pa včeraj ful hudo, ko sem pogledala koledarček na RR in mi je pisalo, da sem v 13.tednu, zdaj pa sem ga prestavila. Včasih me še vedno prime, sploh ko gledam vse nosečnice okoli mene. Saj ne da bi jim bila fovš, samo žalostna sem in zdaj mi je res žal, da sem se prej spraševala, če bom zmogla.
No pa gremo na lepše teme, v  LJ sveti sonček, do konca službe je še cca. 3 urce, kosilo doma je skuhano, do dec. pa tudi ni več daleč, kaj hočem lepšega

ps. če katera zna, si lahko omislimo kakšen seznamček

Ej tassiii :-)
Fajn ta fočka tvoja.
Ja, tud moja prva nosečnost je bla. Sicer ni bila načrtovana, pričakovana... ampak.. sva kr rekla.. a čva probat, tud v sanjah pa se mi ni zdel, da se bo takoj prjel. To je blo enkrat in edinkrat... Presenečenja sploh opisat ne znam. Sva na Tenerifih zvedla... in preostanek preživela kot bodoča mami in oči. No, strah me je res spremljal od prvega dne. Sem mela kot mala deklica kr precej težav... Veliko cist in lasersko odstranjevanje in menstruacije po 2 meseca in... sm bla boga. Zato sem bolj verjela v to, da bo pri meni teška...
Sicer pa slabosti ni bilo, res ničesar razen .... bla sem prava mala zaspanka. V avtu, doma, v službi tud skor.., ja res. Učke so mi skoz lezle skupaj.
Sam kaj... moj Rižko ni hotel bit ob meni...., mi je pa pustil tako brazgotinico, da... še booli.
Nč, jst nej bi M dobila v začetku novembra.., vsaj upam glede na zmešnjavo. No in to bo druga M, pol pa kr začnem in ko mi bo namenjen, bo. Sam tok bi, da bi takoj... Me je pa strah... Ko sm zanosila sem bla velikrat kregana, da sm tak pesimist..., sam sm čutla.... in sm pravilno.
Izkušnjo iz urgence mam zelo grdo...., si nebi želela, da se ponovi sam.... dolžna ostala nism. V solzah in nemoči sm še tolk moči zbrala za par oštrih besed. Upam, da sm jim dala vsaj malo mislit....
 
MAŠKA.., midve sva ble pa blizu. Tud v 8 tednu, 14. 8. zgubla Rižkota (tko sva ga poimenovala, ko je v 5t mislim pisalo, da je velk kot zrno riža..., no in je dobil ime.
Prvo M sem dobila 2. oktobra, je trajala šest dni. Zdej pa... čakam.
Skratka... , čakamo...., ne... ? Bomo skupaj. Kako to, da si se odločila da boš po tretji?
Mene je sicer G prosila naj ji obljubim, da počakam dve M potem mi da pa blagoslov.... ..
 
Enkratna.... še mal... potrpi..pa upam, da bomo enkrat vse tko nasmejane... in skupaj v pričakovanju...
 
Lupčkeee

joj rižko, kot bi brala svojo zgodbo, tudi midva nisva načrtovala, sva prišla enkrat z roj.dneva pa sv apozabil ana zaščito in je ratalo, ampak nekje sem že napisala, kljub vsemu, d ani bilo načrtovano, je bilo potem močno zaželjeno.
O zaspanosti pa jaz rajši ne bi govorila, sem komaj prišla iz službe domov.
Najbolj me je pa pretreslo to, ko sem mojmu povedala da je pač pikica mrčkala je jokal bolj kot jaz, pa ubistvu pikice ni videl nikjer drugje kot na slikici, jaz pa sem videla srček in vse.
Rada bi spet poskusila, po drugi strani se pa bojim, da bi šlo spet kaj narobe. Pomoje me bo ubijalo čakanje prvih treh mesecev, čeprav to potem tudi ni garancija da bo vse OK. Kako naj postanem bolj optimistična?

ps. če dobiš M 5.11. in potem zanosiš bi imela rok na moj roj.dan

Joj rižko, ko bi ti le lahko pomagala, pa ne morem. Pri meni je bilo vseeno malo drugače. Moj je bil pri meni in ob meni, samo vidim pa da je pri vseh moških enako, mislim, da nočejo pokazati, da jim je hudo, tudi midva o tem ne govoriva več, ko sem bila na dan ko bi mogla imeti NS žalostna in sem povedala zakaj sem ni rekel nič. Ko rečem, da sem kupila nov gsm z boljšim fotoaparatom zato, da bom drugo leto slikala pikico, pravi da to ni res, da pač samo moram imeti nekaj novega. Vglavnem zaenkrat o tem ne govoriva. Ne vem mogoče mu je še vedno prehudo. Kregava se ravno toliko kot sva se prej, jaz mislim, da je to itak v vsakem razmerju in da je boljše povedati prej kot, da ostanejo tiha nesoglasja.
Tudi midva nisva povedala nobenemu, sem čakala magičen 3 mesece, ki jih na žalost nisem dočakala. Potem pa bi jaz mogla iti 3.10. v beograd, ful sem si želela iti tja, ker še nisem bila. Dan prej sem opazila malo izcedka na hlačkah in sem rekla da se grem zjutraj pokazati k g. za vsak slučaj in tam izvedela, da pikici ne bije več srček in da je zaostala v rasti. Zdaj si rečem hvala bogu, da sem šla, ker ne vem kaj b naredila v beogradu, če bi tam začela krvaveti.
No potem sem šla isti dan na urgenco, kjer so me poslali domov, češ kaj sem jedla zajtrk in sem jim lepo povedala, da sem mislila iti v službo ne pa k njim .
In ker so pač vsi vedeli, da bi mogla iti v beograd sem mogla povedati, zakaj nisem šla, pa veš kaj itak je bilo potem vsem nerodno, ker niso vedeli kaj bi rekli.
Te pa močno občudujem, da si lahko šla sama čez to, saj bi tudi jaz zmogla imam tak karakter in sem tako močna ampak ko sem šla domov me je pa tako bolelo, da ne vem če bi prišla. Če kaj rabiš kar povej, sem na razpolago za pogovor, vedno rada pomagam če lahko, sploh, ker moje prijateljice imajo vse otroke in niti nimajo časa, da bi se ubadale z mojimi problemi.

p.s. roj.dan pa imam 12.8. stara pa sem 25 let

papa

Ti že pišem... SIcer mam gužvo sam mi tko paše piiiisat in pisssat, si olajšat to breme.
Veš kaj..., ti si ena zlata punca. Jst to vem.
Jst sm tud tuki zate..., kadarkoli. Tud, če sm v gužvi... , hitro tipkam. ... pa si ukradem minutko, dve, tri.... za prečekirat mail, forum...

Ma ja..., to je to. Smo pač me tiste, ki smo doživele..., zvedele, se soočale, se sprjaznle, sprejele..., opazile spremembe.... Pa sej je jasno, da naši fantje ne morejo bit tako in močno in dolgo v tem... Ma sm kr mal sebična včasih....., pa bi, da začuti kako mi je.

Tassi..., Beograd je zakon .

Pa ja, jst mam tud same mamice okol sebe..., sm najmlajša še. Se s tem tolažim. In čakajo, čakajo name.... Jst pravim, da se problem lahko rešuje samo z istim problemom.... samo takrat je oseba lahko enako čuteča in s pravo mero sodeluje. Jst & ti... al pa še vse ostale punce bogice ..
No.. leto sm starejša...

No vsaj vidim, da nisem edina v službi, še dobro da trenutno nimam šefice tukaj pa malo čekiram po RR, še eno urco pa letim domov.
No danes sem še izvedela, da ne morem dobiti dopusta jan. tako da odpadejo topli kraji, mogoče če dobim kako ugodno ponudbo za dec., mogoče bi se pa lahko zapeljala do beograda ali pa letim k tetici v švico, enkrat sem že prila noseča nazaj , mogoče rata tudi v druge, pravijo, da imajo tam dober zrak.
A tvoje je bil s tabo na NS, ker potem je vsaj videl rižkota, midva nisva prišla tako daleč, zato mislim, da sploh ni še čisto dojel da bo očka. Ali pa res noče pokazati čustev.
Kako pa so na to gledali pri tebi v službi? Moram reči, da so bili pri meni zelo uvidevni, je pa res, da imam take tukaj, ki so to dali skozi in vejo kako je.

Ja..., jst mam tud še uro do konca, pol pa letim k prjatlci na kosilčka. Ji je mami umrla...., veš to je pa tisto še hujše kar te v življenju lahko doleti. Otrok pa starš... Jst k sm zvedla za njo, sem pozabila nase in moja bolečina je postala tako mala v primerjavi z mislijo kako bi bilo, če bi brez mami ostala... Uf, me je kr presekal.
Skratka, ne vem... zakaj čutijo tako drugače. Moj je že tko dost karierista.., pa vem, da ni tako.. ampak tko potek lajfa mi kaže, da je ta služba res bolj pomembna in samo v službi je lahko problem in težava in...  za druge zadevce, mesta ni. Sicer ni bil z mano na pregledu..., sem 4 dni pred prvim pregledom splavila. Najbrž maš prav..., drugače bi bilo, če bi videl to malo pikico. Ma sej verjamem, da naju čakaaaaa to in bova doživljala drugače. Tudi vidva seveda. Upam, da bova kr skupaj.... , bi blo zanimivo.
V službi niso vedli, uf...., dobr da ne. Sej noben ni vedu do SS-ja. Samo moja najboljša prjatlca..., njo sm rabila...
Si tud predstavljam ne.., kakšna bi bla reakcija... in me je mal strah..., dne, ko se bo buši začel kazat... enkrat. Sm med samimi moškimi..., šefa mam... k bl ne mara žensk.. ampak jst sm si svoje mesto in spoštovanje priborirala.... in tud to si bom, da bom mela v nosečnosti mirne živce, če ne.... mu prepustim pisarno in vse, me sploh ne bo zanimal...
Tko....

Saj tudi pri meni niso vedeli, ampak ko se ostala na bolniški kar tako čez noč se jim je pa dozdevalo in sem potem kar povedala.
Kako pa se drži tvoja prijateljica, vem, da je hudo izgubiti starša, sploh mamo, meni je edina trenutno stala ob strani, saj tašča tudi, ampak drugače le nisem njena, sploh pa moja mami ve kako je to, ker je imela tudi ona en SS, samo prej mislim da v 7.tednu.
Ja bi bilo fino če bi bili skupaj na porodniški, ker moje kolegice bodo takrat že vse v službah .
Vidim, da samevava na tej temi, zdaj pa ne vem a sva tako dolgočasni ali pa imajo vsi ful dela v službi .

Al sva pa midve tko not padle... v debato in.. ne motijo.
Sej pridejo..., popoldan po šihtu.
Zlate so mamice naše..., meni je žal, da nisem povedala... sam.. bi ji dala pa tak občutek sreče... , ki bi ji ga pol vzela. Če se zdaj vprašam..., sem naredila prav. Tud v prihodnje ne povem... do 3 meseca. Dokler ne bo tista začetna nevarnost mimo oz. do nuhalne.
Ja, moje punce bojo tud na šihtu... eno so že... eno mam v 6 mesecu, mi je tko lepa nosečka. Skratka... naju čaka tudi to.
Ti pa le... na dopust... Sam da ni vsakdanjih obveznosti..., potem že vse blagodejno vpliva na telo...  Uf, midva greva zdej za čez vikend mal v Mokrice na gradeka uživat, se spočit... To je pa vse, dopusta... pa konkretnega ne bo. Sej vseen... sam, da druga M pride hitrooooo...
Lupčka

Pozdravljena Maška...
Razumem ja.., sploh pa, če je tako močno prisoten strah.
Sicer pa, če se SS zgodi zgodaj... priporočajo po 3 mesecih, če je pa od 3 meseca naprej.., pa po 6 mesecih. Ampak sej že maš otročka...., jst pa pametujem.
Sej res najbolj veš..., pa nikar ne glej na leta.. Dokler si želiš, sploh niso pomembna. Jst ti stiskam pesti. Začela bom mesec pred tabo... Upaj z menoj, jaz bom s teboj....

pozdravljene punce!

tudi jaz čakam na drugo M, ena je že za mano, druga pa naj bi prišla 7.11. upam da bo točna kot prva! drugače pa sem tud jaz imela abrazijo in sicer v 10t 12.9. moji pikici je prenehal biti srček in zato je sledila abrazija. bila je moja prva . načrtovana, zato je bilo toliko večje veselje. ampak sem kaj hitro spremenila misli v pozitivo in se ne obremenjujem kaj veliko s tem. je pa res tako kot ste že vedve prej napisale, tud meni včasih malce hudo ko vidim katero  in si sebe predstavljam. upam samo da bo v drugo vse ok.
upajmo skupaj!
lp

Ojla tassi, za naslednjo dopolnitev seznama:

Evo punce zamislila sem si en takle seznamček, da vidimo koliko nas je, ki upamo da bomo mamice 2009. Če ima katera idejo kako ga še izboljšati se lahko javi ali ga popravi, če pa je katera, ki se ji zdi, da je to neumno, pa naj tudi sporoči, pa ga izbrišem.

evo pa še eno  za srečo, da bomo kmalu tudi me zagledale .

lp

zdravo punce.tako kot ve tudi jaz čakam drugo M, pa je ni ni in ni. danes je že 36 dan od prve M. prva M je prišla točno na 30 dan po abraziji, je bila sicer zelo dolga-14 dni, druge pa ni od nikoder.poskušam se čim manj obremenjevati s tem, ampak vedno,ko grem na WC vidim, da ni še nič priteklo. sem zelo žalostna, ker bi rada da po drugi M začnema, čisto neobremenjeno. 

abrazijo pa sem imela 15.8. v 20 tednu nosečnosti-v bistvu je bil moj fantek že 3 tedne mrtev, vendar nisem imela nobenih izcedokov, nič. tako da je G to ugotovila na rednem pregledu z UZ. si morate to predstavljati, ravno takrat sem pričakovala, da ga bom končno začutila, potem pa ta strašna novica. v bistvu sem morala roditi z umetnimi popadki. povrhu vsega je bila to moja prva nosečnost, otrok pa zelo zaželjen.

sedaj upava, da nama ne bo treba iti še kdaj skozi to.

rada pa bi se priključila vašem seznamu in sicer sem stara 26 let, prva , in nič . pa upam da se bo za vse nas dobro končalo.

OJ Enkratna!
Sva bile na abraziji isti dan 7.10. Tudi zame je bila to 3. nosečnost. Hvala bogu prva s srecnim izidom. Moj 2-letnik že spi .