S svojim pisanjem sem prizadela in užalila svoje sorodnike, ker sem stvari prikazala tako kakor jih vidim sama. Ne bom detajlno nanizala stvari, ki sem jih obelodanila na RR pod različnimi mapami (večinoma na Naš vsakdan in na Dojenček in otrok) ampak bom svoja razmišljanja nanizala v sledečih točkah:
- z možem sem se poročila iz ljubezni in ne iz koristoljubja
- najine otroke imam rada in jim želim vse dobro (namenoma nisem napisala najboljše!)
- kljub nenehnemu (nisem zapisala namernem!) vsiljevanju občutka, da sem slaba mama in žena, sem kmalu po Ivaninem rojstvu (nekje v sredini oktobra letos) spoznala, da SEM DOBRA MAMA (nisem pa idealna mama) IN ZNOSNA ŽENA (oz. z moževimi besedami, ki jih ponavadi pospremi z nasmeškom – »zaenkrat kar O.K.«). Po svojih najboljših močeh se bom potrudila, da moji otroci ne bodo moje žrtve in da jaz ne bom njihov suženj, isto velja za moža
- svoje prijatelje in znance si izbiramo (za razliko od svojih staršev) sami, vsak po svojem okusu. Nekrvno (s poroko pridobljeno) sorodstvo pa si izberemo na nek način tudi sami z odločitvijo za svojega partnerja. Nihče ne more nikogar prisiliti v ljubezen….. (reda radi, tega in tega moraš imeti rad, ker ….). Hvala bogu, da sem imela priložnost svoje sorodnike spoznati kar nekaj časa pred Markovim spočetjem in poroko in sem si lahko tako ustvarila o njih svoje mnenje. Jaz jih imam rada, oni mene verjetno na nek način tudi (mislim pa, da so si za mojega moža želeli nekaj čisto drugačnega in bliže njihovim idealom, ker namreč jaz sem bolj groba in neotesana, nisem pa čisto brez osnovnih manir). Nihče izmed nas, pa ni biser popolnosti
- moja mama ni idealna, moja tašča ni noben zmaj. Moja mama ni mučenica, moja tašča ni moj mučitelj, še manj mučitelj mojih otrok. Obe imam rada – vsako na svoj način. To se menda da razumet? Obe imata cel kup napak in zvrhano mero dobrih lastnosti, tako kot vsi mi. Obema zaupam in vem, da mi bosta, če bo potrebno pomagali. Zavedam pa se, da nobena od njiju (isto velja za vse ostale) ne more kar skočit na moj migljaj in pustiti vse ostalo
- čedalje bolj sem pri vzgoji najinih otrok in v odnosu do svojega moža pripravljena sprejemati kompromise in marsikaj se sedaj naredi po moževi želji ali izbiri. Upam, da bom za kompromise in moževa stališča tudi v bodoče ostajala dovolj odprta, pa naj se to tiče najinih otrok in najinega odnosa ali česa dosti manj pomembnega
- vsak človek v zakon in v razširjeno družino prinese svoja razmišljanja, svojo vzgojo, svoj način…. Nobena ni EDINA PRAVA in nobena ni IZKLJUČNO NAPAČNA.
- moji prijatelji, znanci in sorodniki NISO moji SOVRAŽNIKI, temveč SO PARTNERJI v medsebojnih odnosih. Ker niso sovražniki, pomeni da jih imam rada.

Za zaključek: v primerjavi z nekaterimi sem si dokaj pozno (29 let) ustvarila svojo družino in sem posledično tudi manj dojemljiva za to, da bi me nekdo »vzgajal«. S sabo sem prinesla že utečene navade in razmišljanja, ki mi jih nihče (razen v določeni meri mož) nima pravice kratiti, lahko jih komentira, na meni pa je, kako se bom obnašala in kaj bom delala v prihodnje. Najine otroke bova v prvi vrsti vzgajala midva z možem ostali naj vzgajajo svoje. Tako bova lahko krivdo za »nevzgojenost« v kakšnih stvareh nosila sama in je ne bova mogla naprtiti drugim (izvzeta je vzgoja v vrtcih in nato v šoli).

Jaz sem daleč od ideala, isto velja tudi za večino ostalih, ki jih poznam. Zavedam se, da tudi moji najdražji, predvsem moji otroci in moj mož, ne dosegajo popolnosti, so pa zame edinstveni in v prvi vrsti, pred celim ostalim svetom.

Na MON-u ali na RR (nisem sigurna) ima nekdo zapisan moto ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI, ki mi je zelo všeč. Zato prosim cel svet – pustite mi živeti svoje življenje, ne vsiljujte mi občutka, da sem najslabša na tem svetu!

Vsem lep pozdrav, tistim, ki jim je post namenjen, pa se še enkrat iskreno opravičujem za grobe besede in napak razumljena razmišljanja.

Jasna

Hmmm...:zmeden2:
Jaz pa očitno vedno vse zamudim..zato tudi nimam rdeče niti okoli tega!

Jasna...drug teden prideva na kofeteka v tisti konec ...a si za?:)

Nisem se mogla ustavit pri 1. delu in sem morala brat naprej. Lahko ti rečem samo, :bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo: bravo Jasna. Super si to napisala. Tvoje razmišljanje je pravilno. Noben nima pravice, da se meša v vzgojo tvojih otrok in noben ti nima pravice solit pameti.

LP,
Mojca:rozica:

Draga, ljuba Jasna in družina od Jasne...ostala sem brez besed. Sicer ne vem za kakšna natolcevanja gre, toda jasno mi je pa eno, in to kristalno, da je Jasna zelo fejst punca in mami ter da ima marsikatero izkušnjo, ki jo deli z nami. Da ne omenjam tega kako stoji za svojimi načeli in stališči, kar kaže na izredno močan karakter in duh.
V glavnem:
:love:Jasna, najboljša si!!!!:love:Edinstvena!!!Neponovljiva!!!In celo v milijonih let, ki so pretekla še ni bilo nobene, ki bi bila podobna tebi!

:angel:Uživaj svoje življenje, ker ga živiš samo enkrat!:angel:

:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:Popolnoma se strinjam z MojcoH. noben ti nima pravice pripovedovat kaj lahko rečeš in kaj ne, sploh pa ne glede vzgoje tvojih otrok. Žlahta gor ali dol. Vsaka mama dela tako, kot misli, da je prav in noben nima pravice se vmešavat v to!! Glavo gor, pa se ne daj!!!9nebesa:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

Punce hvala za podporo. Upam, da bo moje pisanje prebano tam, kjer naj bi bilo.

Vam, ki ste napisale svoje mnenje, pa moram povedati, da sem ga res polomila s tem, ko sem v jezi in razočaranju preveč direktno zapisala nekatere stvari in da bi iste stvari lahko zapisala bolj milo oz. jih zavila v vato. Ampak, takšna pač sem - eksplozivna, kolerična, pa še in še slabih lastnosti imam. Ampak se zaradi tega ne bom vrgla pod vlak.

Lp, Jasna

mislim, da imaš ravno pravo mero razsodnosti...in mogoče si zaradi svojih kvalitet in pogledov na življenje, pridelala zavist in "prikrito" željo s strani določenih oseb, da bi bila vsaj malo podobna njim, da bi lahko tekomovali...in se dokazovali. Upam, da me razumeš!?
Verjamem, da ti nekaj pomenijo v življenju, pa vendar mislim, da se tudi zavedajo da že dolgo niso tvoja prioriteta. Mogoče iščejo pozornost tudi s stvoje strani, le da so izbrali žal napačno strategijo. Če je kdo vreden in sposoben se nemalokrat zgodi, da se najdejo ljudje, ki se trudijo, da osebi škodujejo in celo posvečajo lastni dragoceni čas za opravljanja, "nasvete", ocenjevanje...

Lahko jim rečeš : "Hvala za vašo pozornost in vaš čas, ki ste si ga vzeli, da bi mislili na mene! Glede na to, da čas beži in se ga skoraj ne zavedamo, sem vam res hvaležna, da mi podarjate trenuutke svojega življenja. Če pa nosite grenkobo v svojih mislih, zamujate lepe trenutke in zavračate sebe in ljubezen. Žal mi je za vas, vendar imam upanje...saj vidite, da ga delim s svojo družino..."


In tako naprej...

PS: Tvojo zgodbo čutim...tako mi je znana

Lep pozdrav

Nikitta

Nekdo je rekel: Življenje je kot voda, zgrabi ga in ostaneš praznih rok, zajami ga v dlan in bo polno.
Malokdo zna zajemati življenje tako kot si sam želi, tebi je glede na tvoje pisanje uspelo:bravo::bravo:, na žalost je pa veliko takih ki ostanejo praznih rok.
Le tako naprej !!!

Jasna ne sekiraj se...super si saj nismo vsi popolni

Jasna, tudi jaz si nisem mogla kaj, da ne bi prebrala drugega dela. Napisala si super ampak me je razjezilo dejstvo, da si se morala javno opravičevati. Pa kaj če si napisala v jezi in direktno. Saj v bistvu je to najbolje. Če pa nekdo dejstev ne more sprejeti pa je njegov problem. Zakaj bi zavijali v vato? A nate mislijo in ti vse povedo zavito v vato? Pa kot ti imamo vsi slabe lastnosti, eni jih priznamo drugi zanikamo. Čisto človeško. Preberem pa dosti tvojih postov in se mi ne zdi, da bi kdaj koga tako užalila, da bi se morala opravičevati. Naj vsak živi kot hoče in vzgaja svoje otroke po svoje. Drugi pa se naj v to ne vtikajo. Pa najprej naj sebe pogledajo potem druge. Konec koncev pa tvojih sorodnikov niti ne poznamo.
Uživaj v svojem življenju s svojo družino in se ne oziraj na druge. Naj se tudi tebi opravičijo saj imajo drugi tudi napaka in nisi ti najslabša.

vsekakor si edinstvena in tega se zavedajo (za drugo mnenje pa naj te ne skrbi)
:rozica::rozica::rozica::rozica:

Jasna glede velikega brata mi je pa prov znano vse...;)
ti se nič ne sekiraj, če komu kaj ni všeč, naj pa ne bere, ali če bo mislil da se bo potem sekiral...

Si prov fejst punca, p prov je da koj poveš kar misliš...čeprov te včarih tepe, pa vendar imaš čisto vest, da si bila iskrena!

zate:rozica::rozica:

Sporočam samo še to, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, tudi naša oz. moja ne. Me je mož vsaj slišal in ne samo poslušal, sedaj se imava samo še bolj rada....:bravo::bravo::bravo:, upam da ne tako, da bi še tretjega :duda:napokali....

Hvala za vaša mnenja in lep pozdrav!

Vi 4 samo skup držte in se imejte radi:bravo::bravo:

Jasna, morda malo pozno, a vseeno bi rada povedlaa,kaj mislimo tej zadevi. Če si izjavila svoje mnenje v trenutku jeze in prizadetosti,si pač povedala tisto,akr te je težilo. To je bil odraz tvojih čustev in tvojega srca. Zakaj bi se morala potem javno opravičevati? A se vsi,ki tebe kdaj prizadenejo tudi javno odpravičujejo?
Pridružjem se mnenju mojih predhodnic in rečem lahko še samo eno: živi za svojo ožjo družino in bodi srečna in vesela ob svojih otročkih in možu. On ti je edina inštaca,ki lahko še poskusi usmerjat karkoli v tvojem življenju, seveda,če mu boš to dovolila.
Si zlata mamica, super ženska in mislim, da lahko rečem v imenu nas vseh tukaj, dobra prijateljica!


Sicer pa saj poznaš tisto: resnica boli!
Ostani taka!

JASNA D bolje odkritost, kot pa zahrbtnost. Tudi jaz vse povem naravnost. Kdor hoče naj ne sprejme , kdor ne pa tudi prav.


LP pa eno:rozica: zate

sicer nisem uspela prejšnjih prispevkov prebrati, ampak si mislim da je forum ravno zato dober, da si daš duška, da slišiš mnenja drugih, nasvete..

Ne pusti se, verjemi vase! :bravo:

Jasna...ne sekiraj se za to, kar si pisala...Ljudje naš držijo nos zase, ne pa da ga vtikajo tja kjer ni treba... Če nočejo vedeti kaj si o njih misliš...pa nebi brali tvojih postov. Očitno niso želeli živeti v nevednosti in zdaj vedo!! Na očitno njihovo žalost jim tvoje mnenje ni bilo všeč...In kaj zdaj??? Imaš pravico do svojega mnenja...saj ga ne vsiljuješ drugim.

Verjamem pa, da je kar neprijetno, da zte nekdo sooči s tem za kar si mislila, da ostaja le v določenem krogu...Je pa bolje bit direkten, kot pa ljudem lagat.

Na kratko...tisti ki je bral je očitno našel kar je iskal:) Kaj češ:zmeden:

Sicer malo pozno, pa vseeno ti bom napisala svoj odgovor.

Kolikor sem te jaz spoznala, sem ugotovila, da imaš nekatere lastnosti, ki so mi všeč. (Pustimo cigarete ob strani... hihihi! :)-:)-:)- ) V tvoji družbi se počutim dobro, ker sem prepričana, da boš direktno in takoj povedala stvari, ki te motijo oz. če si drugačnega mišljenja (hm... za razliko od nekaterih...) Kar se tiče neotesanosti - to je relativen pojem. Za enega je neotesanost to, da grdo govoriš, za drugega to, da ne pozdravljaš, za tretjega nekaj čisto desetega... razumeš, kaj hočem povedat? Vsake oči imajo svojega malarja in pri meni se ne zdi glih, da si neotesana.

Spomnim se, ko si razlagala na Ribičiji, kako se nekateri starši obnašajo do vzgojiteljic in kako si jo ti takrat potolažila - mislim, da tega ne bi storil noben neotesan ali hinavski oz. slab človek. Vidim, da se zanimaš in zelo dobro brigaš za svoje otroke, torej to pomeni, da nisi SLABA MAMA. Vajin način vzgoje otrok je drugačen, kot si bila vzgajana ti ali tvoj mož, kar je čisto in povsem normalno. Logično se mi zdi, da se ne boš ravnala po "odličnih" nasvetih drugih (babic, dedkov, svakov in svakinj, sester in bratov...), ker oni ne poznajo vajinih otrok tako dobro, kot ju vidva. Vidva sta tista, ki zanju skrbita noč in dan in sta cele dneve z njima, torej sta samo vidva tista, ki vesta, kaj je zanju najboljše.

Naj podam en primer, ki se je zgodil pri mojih nečakih: babica, ki nekako ne pozna oz. NOČE poznati prehranjevalnih navad nečakinje, je mali nekega dne po večjem zajtrku neprestano vsiljevala sladko mleko s kruhom... Takrat je hodila za njo z lončkom in govorila: "Daj, da boš velika punčka, en požirek za babico, pa enega za mamico..." Potem je prišlo kosilo, pa spet en požirek za babico, en požirek za mamico, če boš pojedla še to, boš dobila VEEEEEELIKO čokolado... :hudicek::hudicek::hudicek: In popoldan sadje, ker je to zeeeeelo zdravo za otroke, pa spet en košček za babico, ki je tako dobra, da ji vse k riti znosi, in en košček za atija, pa da še na mamico ne pozabimo.... :grrr: Da ne omenjam večerje, grisa, z veliko čokolade... Kaj pa je bilo ponoči? Najprej jok ter boleč trebušček in na koncu bruhanje.

Hm, da ne govorim o tem, kako zna ta ista babica "potolažit" našega otroka, ker je potolažila že toliko otrok prej, pa ga nama na koncu vrne celega zariplega in ga še pol ure po tistem ne morema umirit...

Malo sem zašla iz bistva, ampak povedati sem hotela le to, da res samo vidva najbolje vidita, kaj je dobro za otroka in kaj ne. To torej pomeni, da sta samo še boljša starša. In - še naprej stoj za svojimi načeli, kot si že tolikokrat doslej. Takšna, kot si, si najboljša in ne dovoli, da bi te kdorkoli spreminjal.

Aha... pa še to... da malo prilijem vodo na svoj mlin... če se že imata z možem tako zelo rada - zakaj pa res ne bi napokala še tretjega??? :love::love::love: Saj veš, Slovencev je zmeraj manj, mene pa malo skrbi za mojo službo... :)-

No, jaz imam zelo podobno izkušnjo. Bla, bla, ... povsod, eno vtikovanje - ti si mlada, še ne veš, mi vemo bolje. Ma veš kaj? K... jih gleda. Pošlji vse u tri krasne in lepe in jim to tudi povej. Jaz sem svoji tašči povedala vse za nazaj in naprej in je pomagalo.