Zdravo!

Znašla sem se v dilemi in ne vem kaj je najboljša opcija. Jaz, hčerka(2leti) in mož živimo v isti hiši z moževo mamo. Imamo svoje stanovanje in ločen vhod. Imamo tudi velik vrt pred vhodom, ki pa je žal večino časa neuporaben, ker je na sosednji parceli tenis klub svoje igrišče in žogice občasno letijo k nam v vrt. Sicer ne pogosto, vendar že nekaj x na mesec je dovolj, da nisem sproščena ko se hči igra na vrtu, ker me je nenehno strah da jo bo kakšna žoga zadela. To prileti šus in ni heca. Smo probali z inšpekcijo in vsem mogočimi pogovori s klubom pa se v enem letu niso zganil, kljub temu da je očitno igrišče neprimerno zavarovano, ima 1m visoko mrežo...mislim halo?! Uglavnem ne počutim se varno, tudi do avta ne moremo brez skrbi, ker ko igrajo lahko v koga kaj potencialno prileti. Odločili smo se da tako več ne gre naprej in tako je tašča predlagala ,da zamenjamo stanovanje in gremo v njeno, ker je na drugi strani hiše, ona pa bi šla sem. Njeno stanovanje pa bi bilo malo porihtat, sanirat eno steno ker odpada omet in nekaj drugih malenkosti. Tako da nekaj stroškov bi s tem bilo. Z možem sva prišla pa na idejo da gremo kar v najem nekam in se nehamo živcirat s tem, ne vem če je vredno živcev. S taščo shajamo tako-tako.. jo imam zelo rada samo priznam da mi ni všeč da jo vidim skoraj vsakič, ko zapustimo stanovanje (je vedno nekje okoli hiše), česar ji ne moremo preprečit, je njena hiša in ima pravico. Ko zagleda hči jo vedno hoče nekam odvlečt in potem podre vse plane, ki jih imava. Tudi na igrišče k sosednjim blokom skoraj ne moreva ne da bi ona želela zraven. Pa nenhna kontrola kam gremo, h komu in tako dalje..Sej pravim nimam je še v žolču ampak ni pa neke "svobode" če razumete kaj mislim. Kar hočem povedat je, da je opcija, da gremo v najem ali pa se preselimo v njeno stanovanje. Po eni strani bi bila rajši na svojem(finančno mislim da bi šlo skozi) seveda ne bi bili tako komot prostorsko kot tu, pa skrbijo me potencialno nestrpni sosedi (naša mala je pač živahna in skače po tleh itd.), poleg tega izgubimo čudovit vrt, ki pa je na drugi "pred žogami varni" strani hiše. Z najemom pa pridobimo večjo razdaljo do tašče in zdrave živce, kar se tega tiče.
Malo sem mogla dat ven občutke. Zanima me, kaj bi vi naredili glede na dano situacijo? Ostati v isti hiši s taščo ali v najem?

Hm...kaj je zdej problem, tašča al vrt?

Ok, smo si različni, mene recimo to, da tašča vedno ve če kam gremo, niti slučajno ne moti. to je pač stvar vzgoje, navade,....
Glede vrta pa, postavite vi kakšno ograjo, plahto, ipd. v dovoljšni višini (montiraš navpično, nekje na robu, se razume), da žogice ne bodo več letele k vam. se da kupit zelo lepe zadeve. In imate problem z žogicami rešen.

Po drugi strani pa, če vam finančno ne predstavlja problema, da se odselite, ne vem kaj čakate? odvisno kako zelo te motijo žogice in 'nesvoboda' s strani tašče. Mene recimo ne eno ne drugo ne bi motilo, oziroma je vse rešljivo, tako da se verjetno ne bi selila. če pa ne bi bilo omejitev pri financah, potem bi pač šli.

Tudi jaz mislim, da se da rešit z neko ograjo , ki jo pač vi zaradi svoje varnosti in miru naredite za sebe, na svoji zemlji in dovolj visoko. Zaradi tega se ne bi nikamor selila, ker verjetno imate stanovanje že po svoje urejeno...razen... če te bolj moti kontrola tašče in so žogice pač neka pika na i in da bi bolj zaradi tega šli. Kaj pravi mož? če pa vam finance dopuščajo pa kar veselo, če ne druga na poskušno za nekaj časa in da vidite kaj sedaj sploh imate...

Moje mnenje: zakaj bi metala denar za najemnino za stanovanje, ki ne bo nikoli vaše? Stanovanje z najemnino pride tudi pod določenimi pogoji (oprema, preurejanje, obnavljanje, dolžina najemniške pogodbe, najemodajalec ...). Glede žogic so ti dekleta že dale dober predlog. Glade tašče pa... življenje s starši, ko že imaš lastno družino, ni nikoli takšno, kot če bi bili na svojem. Normalno. Vsak ima svojo (p)osebnost. Ampak če smo ljudje dovolj "odrasli", se da vse dogovoriti. Seveda to pogosto ni tako.
Odločitev bo na koncu vaša: prenašanje tašče za ceno lastnega doma z vrtom ali najemniško stanovanje z lastno svobodo.

_____________________________

When the going gets tough, the tough get going.

tale problem z žogicami je banalen, milo rečeno; logika je pa na dopustu - ker vas motijo sosedove žogice, raje razmišljate o selitvi namesto da bi si postavili ograjo? krneki..

če te pa tašča moti, pa reci bobu bob, se pogovori z možem in se preselite. brez veze mešat jabolka in hurške in žonglirat s čudno logiko in sosedovimi žogicami, da ja ne boš izpadla, da maš kaj proti tašči

< Sporočilo je popravil mateyka -- 19.9.2013 17:21:10 >

Dobro... Glede tasce te razumem, tud js komaj cakam, da gremo na svoje, pa se drugace v hisi vsi razumemo ampak pr nasvje drugac... Ni lastnega vhoda, po hisi se vse slisi, nimsm svojfa vrta itd... Glede zogoc pa... POSTAVI OGRAJO! Seljenje zaradi zogic? Omg

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Če je problem samo vrt postavite visoko ograjo ( ceneje kot prenova taščinega stanovanja)

Če je problem tašča se pa odselte.

_____________________________

Razmisli o delitvi stroškov, ki jih imate zdaj. A bo tašča zmogla sama vzdrževat celo hišo sama? In sama plačevat stroške?

Kako bo vam zneslo s plačevanjem najemnine in stroškov v stanovanju? Zdaj smo res v časih, ko je treba racionalno razmišljat. Ti pa verjamem, da bi šla raje na svoje. Mogoče še par let varčujeta potem pa lahko morda razmislita o nakupu stanovanja.

Je pa zagotovo varstvo za otroka trenutno ves čas na razpolago in v neposredni bližini- neprecenljivo

_____________________________

Zdaj sem mamica, jupiii.

Pozdravljena! Imam približno enak problem, vedar se je moj povečal na toliko da se tašča in tast "želita" seliti ker pač njuna hči "potrebuje" denar čeprav je v službi in ima lepo plačo. Sedaj od mene (snahe) želita izplačilo zame ogromne vsote denarja in še nekaj let živet skupaj. Upam da vi ne boste v enaki situaciji. Če bi lahko še enkrat izbirala med življenjem pri tašči in svojih lastnih štirih stenah, bi izbrala drugo varianto. Meni žal ne znese da grem na svoje, priporočam pa da če imate to možmost pa naj bo še tako mala, pojdite na svoje. Boste bolj mirno živeli, jaz pa bom še naprej požirala vse taščine fore. LP in lep dan

Takole razmišljam. Žogice... Japajade, kr neki :) Postavite ograjo in to je to :) Če te resnično moti tako zelo, potem si vrzi eno žogico na glavo in pač reci, da ti je priletela. Mogoče se bodo pa takrat zmigali pristojni. Pa še mal odškodnine boš verjetno dobila. Ne vem no... Če si ne morejo narediti tiste ograje, potem pojdi še ti po bolj nesramni poti.

Druga stvar je pa tašča. Se mi zdi, da ti je to hujši problem kot pa tiste tenis kugle a ne? Ker priznam, izgovor zakaj stran od tašče je super - torej tenis žogice. Pa še lepo se sliši a ne?

Veš kaj, draga prijateljica. Vem, da so problemi različni, in da jih predvsem mi različno jemljemo - rešujemo. Priznam, da v 99 odstotkih berem predvsem tole - tašča je zlobna, živimo v njeni hiši, zgoraj... A ni zanimivo a ne? Vse se preselite k taščam zgoraj, potem vas pa v njeni hiši kar naenkrat vse moti in najraje bi videle, da bi tašče, ki so hiše gradile in si trgale od ust, enostavno pobrale kufre in odšle?
Kaj pa včasih? Ko so se 18 letne deklice selile na kmete, celo življenje živele v kamrah pri taščah, kuhale na istem šporhetu, delale v istem hlevu?! Pa če je hotela v trgovini meso kupit je bilo to oh in sploh "kaj se pa tamlada gre, a se nič ne špara?"
Če so ti podarili ločen vhod, velik vrt, lastno stanovanje... Ne vem no. Ali pa lepo tašči odštej 50 000 eur in reci: evo, zdaj kupim svoj delež stanovanja in želim imeti mir na svojem in prosim, nikoli več me ne ogovori, mirno pojdi mimo mene in me ne pozdravi. Mojega otroka ne smeš ogovorit... Ker je to moje, ker želim biti gospa na svojem.
Pardon, sliši se bedno, ampak je pa resnično.
Zapomni si nekaj - otroci bodo čez deset let odrasli. Šli bodo po svoje. Mogoče bo pa ravno babica kakšen zaupnik, ki bo z veseljem priskočila na pomoč. Se ti ne zdi?
Ti boš pa čez 15 let ravno tako "stara" in ti bo že prav prišel kakšen klepet s priletno gospo a ne? In še nekaj bom povedal. Pa me lahko takoj negiraš.
Otroku dajemo podzavestne vzorce. V trenutku, ko otrok začuti, da pač mamica s taščo dela bolj po kavbojsko in da jo opravlja in da je ne obiskuje in ne vem kaj še... Čez petnajst let bo tudi sin imel punco, verjemi. In lastni sin bo imel vzorec v glavi, da pač tašča in tamlada ne gresta skupaj. In kaj se bo zgodilo? Enostavno ne bo prihajal pogosto na obisk, ker bo podzavestno mel v glavi: "ah ne bom tiščal tja, verjetno tudi moji ni ravno apetitlih pri tašči zabit nedeljsko popoldne".
Tako jaz razmišljam. In pazi se, puberteta je kruta. Prav lahko se zgodi, da če boš nergala in nergala, da bo otrok popoldneve preživljal pri "prijazni" babici, ti boš pa telenovele gledala! Pa sama boš!

Tudi meni kdaj moja tašča pokrovko dvigne veš! Pa ne živimo skupaj. Ampak imam to srečo, da se naredim (je drugače govoreča) da je ne razumem. Se posmejem in grem naprej. Možu pa z veseljem rečem kako fejst mamico ima. In to rečem pred mojo hčerko. In veš kaj je bilo zadnjič? Tašča je prišla do mene in mi rekla, da je moja hči med enim obiskom ji rekla, da jaz o tašči rečem, da je fejst ženska!
Veš kaj sem si prislužil s tem? Dobro češnjevo pito in prijazen nasmeh. To pa odtehta vse. Daj no daj, teh par petkov kar živimo, bomo pa živcirali eden drugega!

Zrihtaj ograjo, taščo pa na en fajn kofe povabi pa je!

Mene ne moti nič da sem v skupnem gospodinjstu s taščo. Vendar sem jo jaz opozorila da če se seli iz svoje graščine v katero je vložila veliko svojega življenja, pripravljena zamenjati za podrtijo je pač verjetno njen problem in ne moj. Samo denar ki bi ga naj jaz izplačala je moj, pa je ne mislim še par let gledat pod mojo streho.

@paganini

Ne razumem. Res te ne razumem kaj si hotela povedat. A sem razumel prav, da pač ti živiš v taščini hiši, v skupnem gospodinjstvu in jo ne misliš pač več gledat ali kako? Ali pa mogoče sem narobe razumel, pa misliš, da je pravzaprav ona prišla iz svoje graščine živet k vam?

Hvala za pojasnilo...

Da razložim. Jaz sem se preselila k tašči. In ona sili iz svoje hiše v drugo, ki je v groznem stanju. Oba z možem sva ji rekla da nimava nič proti, če proda to hišo v kateri stanujemo sedaj, ampak ima ona s tem problem. Ne mislim pa je izplačat zato, da bo še par let nato živela v skupnem gospodinjstvu z nami.

Ahaaa... Zdaj razumem. Jah glej, praktično imaš popolnoma rešljiv problem. Oz. ga sploh nimaš

Če ona hoče it od hiše je pač upravičena do polovice hiše... Ali celo mogoče cele... Ne vem. V kolikor gre in zahteva delež ga pa izplačaš tako, da prodaš hišo...

Pa imam še eno vprašanje in prosim za mnenja. Ali mogoče kdo ve kako dolg je lahko izselitveni rok če nekoga izplačaš? Jaz naj bi izplačala moževa starša-kar je logično če želim ostati v hiši- ona dva pa bi v hiši ostala še nekaj let- to pa me malo moti. Saj če nekaj kupiš, bi naj bilo takoj oz. v kratkem času na razpolago.

čisto odisno kako se boste dogovorili.... najkrajši čas morda 30 dni,.. lahko prej, nakasneje bi pa jaz rekla da je sprejemljiv rok pol leta...

Paganini če prav razumem, misliš ti izplačat pol hiše (sicer taščine), v kateri živite, tašči in tastu, da bosta ona dva to kot dediščino dala hčerki, vi boste pa potem tako še naprej skupaj živeli? verjetno bo vsaj prepisana na vaju ? pa si pomislila, da se raje sami selite? odvisno koliko je tista polovica... potem pa naj prodata sama in še vama dasta del, če se že moreta it to....

Ja jaz bi naj izplačala tasta in taščo, da bi si ona dva kupila hišo,potrebno temeljite obnove. Moj mož pa bi se odrekel tisti "novi" hiši v primeru dedovanja. Dala sva tudi predlog, da naj tast in tašča data v prodajo hišo v kateri smo trenutno, pa sta temu nasprotovala,če pa bi se to zgodilo pa da ne bosta nikogar izplačevala. In sedaj sem jaz tisti grešni kozel, ker ne želim v kredit, da bomo še naprej pod isto streho, čeprav ju zelo spoštujem, se mi zdi da na stara leta delata neumnosti najstnikov.