Ah, daj no, tina, vse šolstvo je ratalo preveč tekmovalno. Tako pač je. Jaz sem učiteljica in jaz pošljem vse otroke, ki to želijo, tekmovat. Prej jim 100x povem, na kaj morajo biti pozorni in da med tekmovanjem ne smemo, nam je prepovedano!, pomagat. Tudi 100x ponovim, da naj ne obkrožajo kar v tri dni, če niso prepričani, ker se jim točke odštevajo.
Tudi staršem povem, da rezultat Vegovega ni nujno realna slika otrokovega znanja in ga pri oceni ne upoštevam, razen kadar le ta oceno zviša.
Meni se zdi bolj pomembno, kot da 3 dni pripravljaš otroke samo na to tekmovanje, da se ves čas ukvarjaš z njimi na način logičnega razmišljanja, da to vključuješ celo leto v učni program, da se ne držiš učnega načrta kot pijanec plota. To jaz delam. To je zame priprava na Vegovo. Vendar v šolah ni časa za to. Zakaj? Ker vsi razmišljajo samo še o ekstercih in kaj bo tam, kakšne naloge bodo morali otroci rešit. Ker tiste so pa malo bolj pomembne po mnenju staršev, a ne? Jaz menim, da so otroci itak čisto preobremenjeni. Da se po eni strani dela narobe, ker se jih forsira, po drugi strani ti pa dam prav, da se za bolj bistre otroke tudi ne naredi nič. Veselo stagnirajo ob tem, da se učijo kupe navlake, ki jo pozabijo čez dva dni. Praktično pa nimajo nobene predstave o tistem, kar se učijo.
No in kaj zdaj praviš, da bo tekmovanje v matem. kenguruju rešilo te otroke, ali kaj drugega??
Ali se bo zaradi dobrega rezultata v 2.r-9 lahko vpisal na bežigrajsko gimnazijo?