Pozdrav!

Do prejšnega tedna sem imela otroka v varstvu pri babici, prejšne 4 dni smo ga uvajali v vrtec-privat, vendar se je še po 4 dneh tako jokal, da je bil revež čisto moker (kot, da bi imeli v banjci). Bila sem v sosednjem prostoru in se je mali drl neumorno. Občutek sem imela, da ga sploh ne zna umirit - še sama mi je rekla en dan, da jo je kar groza, ko začne jokati. Še doma ni nikoli tako jokal oz. nikoli ni tako jokal.

Sedaj sem v dvomih ali ga naj jutri sploh peljem v vrtec ali naj ga izpišem in počakamo do septembra, ko bo šel v državni vrtec. Bojim se, da ga ne bi mogla umiriti in da bi ga kar ignorirala in bi zato nehal jokat.

Kako je bilo pri vas? A ste dolgo uvajale? Kaj menite?

THX.

Jaz bi ga peljala v vrtec. In šla bi ven, ne bi čakala v sosednjem prostoru in poslušala, kako se dere. Sej prvi teden uvajaš postopoma, prvi dan urca, drugi dan dve... pa si z njim v igralnici... Ko se izkaže, da se zamoti že toliko, da lahko greš za nekaj minut ven pa greš. Pa ne v sosednjo sobo. Po 4 dneh ne bi odnehala.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Niti pod razno ne bi odnehala po samo 4 -ih dneh uvajanja. Naš takrat 3,5 letni fantina je tulil prve tri tedne vrtca, baje non stop. Se mi je srce trgalo ga tam puščat (pa smo imeli krasne vzgojiteljice, da ne bo pomote). Večkrat sem šla iz vrtca in se za prvim vogalom zjokala, da ne omenjam kašna sem hodila na šiht. No, pa se je po cca treh tednih zadeva postavila na mesto in fantek je začel z veseljem hodit v vrtec. Po moje se splača potrudit in vztrajat.

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

Mogoče je dobro da greš čisto ven iz hiše ker je mogoče tudi osebi ki pazi tvojega otroka zoperno ker ga ne mroe takoj pomiriti in je zato malo živčna in potem težje otroka animira.

Pri nas je bilo uvajanje 1 mesec.Je bilo kar kritično.

Sva se z možem odločila, da nadaljujeva z uvajanjem, predvsem zato, da ne bi bilo 4 dni joka takorekoč brezpotrebnega (en dan je bil malce bolj hud), ker po 4 dneh je prekmalu za rečt kako in kaj, plus tudi to, da ne bi mali dobil napačen signal - jokam in potem mi ni treba več. Nisem si pa mislila, da zna biti uvajanje tako naporno - predvsem psihično.

Bomo videli kako bo ta teden - danes je bilo kot ok - je sicer jokal, ampak je rekla, da ga je lahko umirila, da ima pa obdobja ko je ok (se s čim zamoti) in pol spet začne jokati.... Sicer, ko sem prišla ponj je jokal in kar hudo (je kar hlipal, kar pri njemu ni v navadi).

Sem kar malo tako, ker ne vem kaj se dogaja in če je res vse tisto kar mi vzgojiteljica pove. sicer je malda, kar lahko štejem za plus, nekje pa v minus,...... kaj pa vem - bomo videli.

Ne kompliciraj! Če ti vzgojiteljici ne zaupaš, kako ji bo otrok? Mladost pa ni nujno slabost ... A si si mogoče pred uvajanjem prebrala kakšna navodila, kako se uvaja in kaj lahko pričakuješ? Če si nisi, ti predlagam, da to čim prej narediš. Bo lažje tebi, otroku in tudi vzgojiteljici. Sicer pa: ni ti ga potrebno tam puščati samega. Imaš vso pravico, da si zraven, dokler se ne uvede. Upam, da ga nisi že prvi ali drugi dan pustila tam celo dopoldne ...