Cel teden sem nekaj sumila, tako blago so se pojavljali znani mi občutki. Ščemenje, napete prsi, rahla slabost. In zopet tista odmaknjena zasanjanost. Cel teden sem samo čutila, nič spraševala, potem pa sem se odločila, da hočem vedeti zagotovo. Test je bil pozitiven. Sreča in veselje sta bila tiha a enako velika kot prvič. Bitje je bilo ljubljeno, zaželeno, dobrodošlo, čeprav nenačrtovano. Molčala sem, to je bilo moje veselje, najina skrivnost. Kako lep teden je bil. Z enim otrokom ob sebi in drugim, ki je rastel v meni. Mirna, polna sreča. Pa je žal minilo. V nedeljo je bilo vsega konec. Krvavitev, čiščenje...Ne bom pisala o tem. Rada bi le to tu napisala. Rada sem te imela...in te bom nosila s seboj vse svoje življenje.:angel:

Žal mi je, za tvojega srčka :rozica:

Verjami,da čas naredi čudeže. Ni dolgo nazaj, ko sem bila v podobni siuaciji,razumem te kaj doživljaš.Žal mi je zate.:rozica:

žal mi je...
zgodilo se je tudi meni. minilo je že kar nekaj časa, ampak še vedno se včasih spomnim. nikoli ne bom pozabila. in mislim, da je prav da ne pozabim.

drži se!
če se pa želiš pogovoriti, ni problema - tukaj sem.

u.

:(:(:(

tudi meni se je to zgodilo, poznam bolečino :((
drži se in pogumno naprej
v:rozica:

Tudi jaz vem, kako se počutiš in mi je zelo žal zate in za otročička. Drži se.:rozica:

Vem kako čutiš, tudi jaz sem rabila kar nekaj časa, čeprav se mi je to zgodilo bolj zgodaj. Bil je tako zelo željen in tako.

Pa imam sedaj doma dva krasna fantka;).

Boš videla, kmalu se boš lahko spet smejala veseli novički.

Drži se:rozica:,

pa-pa Mina1

Kako je to težko vem. Tudi meni so rekli, da je bolje tako kot pa da bi bilo kaj narobe. Je pa težko, preden preboliš, ampak je s časom lažje. Drži se.