Pri nas je nevzdržno stanje. Parkrat na dan dobi tak napad kot bi jo iz kože dajal. Dere se, meče po tleh, kriči NE,NE in to traja že par dni. Nič ne pomaga, karkoli probam. Zdej sem poskusila s taktiko ignoriranja. A je to normalno obdobje pri toliko starem? Prosim kakšne nasvete, ker meni že popuščajo živci in si ne predstavljam kako bo čez 2 meseca, ko dobimo novega člana.

oj, Urša...jah, kaj naj ti rečem...
Jst če trmari in če prakticira to v nedogled, jo enostavno dvignem in nesem v posteljo, da se skulira...in ne boš verjela, zaenkrat pali !!
Sem probala z ignoranco, ampak hodi za mano in me najeda,hehe...tečke male!
Prave "trmuljčice" !!!

Jah, kaj češ, nimaš kaj, rok za reklamacije je potekel, tole je, kar je.
Hecam se. Menda je trma na višku pri dveh letih, tako da je tale "uvod" izgleda normalen pri takih otrocih. Svetujejo igroranco.

svetujejo ignoranco, ampak tko, da ga ignoriraš, sama pa začneš početi nekaj drugega, pač delo, ki zelo ropota. drugo pravilo je da otroka primeš in odneseš z "mesta nastanka " trme: tko kot je rekla zara: vobo oz v posteljo in da se slučajno ne premakne dokler ne neha. mi se vedno po hitrem postopku spravimo spat: zdej je že ugotovil da mislim resno in ponavadi hitro odneha ko mu omenim spanje. star je pa 20 mesecev

Samo pri treh letih pa pol pride nazaj Če ne trma, pa najedanje do nezavesti...ne vem, kako bi sploh opisala...morda selektiven sluh, morda nevidnost staršev...

Jaz dam takrat ponavadi TV ali pa muzko ful naglas, da mu ta pritegne pozornost. Je kr hitro konc tuljenja. Je pa res, da so pri nas taki izpadi bolj redki.

Naš tamau se tudi po tleh meče, pa z glavo po tleh buta (na čelu ima kar naprej buške) kadar mu ni kaj prav, pa ne pali čisto nič drugega kot da ga odpeljem v njegovo sobo in zaprem vrata za njim, potem pa ga po hitrem postopku mine. Star pa je 22 mesecev, traja pa že kakšne pol leta .
Me prav zanima kdaj ga bo minilo...

Moj mlajši se mi je danes sred trgovine na tla vrgel ker mu nisem pustila Fruteka nest. Ko je videl da sem ga tam pustila se je takoj pobral in prišel za mano in lepo dalje rival voziček...ampak ne dolgo, izza ovinka je takoj zagledal vrata pri blagajni in je spustil voziček in odbežal tja. Varnostnik se mi je samo smejal. Še sreča da nisva šla danes mimo vložkov, ker jih vedno po celi vrsti raznosi.

Naš se je z glavo ob steno butal. Nič drugega ni pomagalo kakor ignoriranje in potem je nehal. Vso srečo in veliko živcev.

O, wow, a takole imate...Pri nas zaenkrat še nič napadov trme, upam, da se mi ne vrne dvakratno...

a to nas še čaka....

Ojoj ... trme male ... Urša, poznamo te scene. Jaz sem danes skoraj iz kože skočila. Stal je pri vratih vrtca in ne naprej, pa ne nazaj. Samo pogledala sem ga in že je kričal. Hm, najprej sem v avto nesla nahrbtnik in jopico, potem pa sem prišla še po njega in ga kričečega nesla v avto. Ni druge. Hitro je nehal. In doma spet ista fora. Ne domov. Pa spet ... ponovi vajo ... zdaj, ko je v postelji, zdaj ko spi, pa imam mir ... in tišino ...
Kaj nas čaka jutri?

Sem pa danes v vrtcu našla prospekt za šolo za starše in če koga zanima, naj pogleda na tale link,
http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna_uprava/opvis/sluzbe/59 00/podrobno.html
katalog šola za starše, v acrobat readarju ... v našem vrtcu recimo bo srečanje na temo, ki mene zanima, Kako ravnati ob manj želenem vedenju otrok ... verjetno se najde kaj zanimivega in poučnega.

LP, Ezi

O trmica,še ena.Mi ga imamo že kar nekaj časa doma.Kadar trmari buta z glvico ob zid ali tla,takrat ga okregam ali mu dam eno čez rit in je takoj mir pri bajt.Pa nisem zagovornik tega ampak včasih enostavno ne gre drugače.

Aja, ignoranca pri nas ne pride v poštev,ker potem tok časa buta z glvo da ga orng zaboli potem pa še grozen jok in trma skupaj,pa smo dobri za 20 min,ko se tud prijet ne pusti,samo hodi in se dere.

Naš je bil trmast pri enem letu, pa 2,5 in pri treh-mislim, da tega sploh ni konec, samo oblike trme se spreminjajo. Tudi pri nas najbolj "pali" ignoranca ali pa pogovor (ta v zadnjem obdobju najbolj). Je pa res, da je to kar mi jemljemo kot trmo, pokazatelj, da je otrok svoja osebnost in želi izraziti svoje poglede na doloćene stavri. Kar seveda ni nič narobe-koncec koncev nimamo papig doma, ki bi samo to ponavljale, kar starši hočemo.
SEveda pa to stane živcev.

Joj kaj nas čaka?!
Bo kmali 17 mesecev in še nicmo stopili v hudo obdobje. Starejši sploh ni bil trmast na tak način je kej zatežil pa je bilo kmali ok mlajši je pa čisto obraten. Bomo videli kaj bo.

Pravkar s eučim razvojno psihologijo za izpit in vam lahko iz prve roke povem, kaj je s to trmo
Torej po Erikssonu spada trma v 2. stopnjo psihosocilanega razvoja (2. in 3. leto otrokove starosti), kjer otrok razvije avtonomijo. Pojavi se povečana samostojnost otroka. Starši naj bi otrokova prizadevanja podpirali. Ob npr. pretirani disciplini otrok ne more razviti teh občutkov in obstaja možnost, da ne more zadovoljivo preiti na naslednjo stopnjo razvoja oz. ne more reševati nalog, ki bi jih moral, ker se mora "ukvarjati" še z nalogami iz prejšnje stopnje. Pojavi se razvojni zastoj. Trma pa se pojavi, kadar otrok pretirano oz. neprilagojeno uveljavlja svojo samostojnost.
Evo, to je bila pa še "strokovna" razlaga ... ki ti verjetno nič ne koristi
Ampak koristi vsaj meni, ker sem na prijazen način ponovila del snovi

Ta starejši se nam ni nikoli vrgel natla in trmaril.Tamali pa kadar hočeš.Tudi na tla pred vrtcem ali sredi trgovine.Imam taktiko ki zažge.Pustim ga na tleh.Naj trmari po svoje.Samo umaknem se mu iz njegovega vidnega polja.Ko vidi da me ni,se že sam pobere in teče za mano.Pri nas to zažge!Lep pozdrav!

Uf, pri nas pa ne bi palila taktika, da bi ga odnesla v sobo, da se umiri ali da ga ignoriram. Pri njem je problem, da ko nekaj ne mora, se v ipiki vrže vznak direktno na tla in potem se tako joka, da se zazeva. Tudi če bi ga ignorirala bi bil tako užaljen, da bi se zazeval.
Do sedaj se je to zgodilo 3x, da je prišlo tako daleč, zato takoj ko vidim kaj sledi, ga hitro skušam zamotit s kakim (po možnosti svetlečim) predmetom, ker me je preveč strah, da bi še kje nehal dihat.
In tiste, ki imate tudi takšen problem...zdravnica mi je rekla, da otroka, ko vidiš, da se je zazeval, ne smeš začet ploskat ali vzganjat vik in krik, ker se lahko prestraši in mu zastane srce. Zelo pomirjajoče ne? Moraš ga primit za noge, obnit na glavo in škropit z mrzlo vodo...

Tako je pri nas...zelo nerv wrecking

lp

Apple, kako pa zgleda to "se zazeva"?

To zgleda tako, da se začne tako jokati, da ne joče tako da vdihne in izdihne, ampak samo izdihuje kolikor pač gre in na koncu je tako, da ne mora več vdihnit, ker je toliko izmozgan in so pljuča v krču...In potem postane ves moder in vijolčast ker nima kisika ne mora pa vdihnit..ni fajn v glavnem...vedno si v strahu ali bo samo jokal ali se bo zazeval

Ojej, to je pa panika

Jest sem pa mislila, da je naš najhujši primerek. Čez en mesec bo star dve leti. Pri nas se poskušamo izogibati tem konfliktnim situacijam, če pa že pride do tega ga je najbolje pustit čisto pri miru, al pa zamotit s kakšno čist levo zadevo. Je pa zelo odločen, če se odloči, da na primer ne bo jedel, ga je najbolje pustiti, pa probat čez kakšno uro, ko že malo pozabi al se pa umiri. Preveč pametnih glav takrat okol njega pa kakšnih oseb, ki sploh ne vejo za kaj gre pa situacijo zelo poslabša (stari starši itd).

No jest sem čist srečna, ker naš še nima bušk od trme