...na podlagi česa ste sprejele odločitev da vaš otrok ne bo obiskoval vrtca? Kako ste potem uredile varstvo...babica...privat varuška...Kako se je otrok potem ko je šel v šolo vključil med sovrtsnike? Kako je z obolevanjem ob vstopu v šolo?

Zakaj toliko vprašanj...moje starejše dete je staro 3,5 let in še nedolgo ˝obiskuje˝ vrtec. Obiskuje je v narekovanjih, ker...je bolan. Odhod v vrtec je vsako jutro prava mora. Po jutranjem joku in prošnjah da ne bi šel v vrtec, naj bi se tam dobro vključil v skupino. Do odhoda v vrtec ga je čuvala privat varuška, katero dete obožuje in je ves navdušen kdaj lahko gre k njej. Pri njej tudi ni bil nikoli resneje bolan, sedaj pa je imel že kar resno obolenje.
Razmišljam o tem da...če se bodo bolezni v takšni intenziteti ponavljale da bo šel nazaj k varuški, ampak me okolica prepričuje o nasprotnem, zato me zanimajo izkušnje mamic katerih otroci ne obiskujejo vrtca.

pri nas sta oba otroka šla v vrtec s štirimi leti. Kar se bolezni tiče, je hči bila kar pogosto bolana prvo leto. Že kar drugi ali tretji teden po pričetku jo je fajn kuhalo doma. Ampak ona vedno zboli tako lepo, vročina, pa prehlad, mogoče kašelj ali malo boleče grlo, utrujenost. Tako da smo pač bili doma ko je bila bolana. Drugi otrok je je bolj nagnjen h kašlju, ki ga je fasal z vrtecm ali brez, pretirane obolevnosti ni bilo.

Kar se tiče vključevanja, ni bilo problemov, razen na začetku zaradi smotanih vzgojiteljic.
Tudi naslednji otrok bo šel v vrtec s štirimi leti. Otroci so drugače doma z mano :)

Če bi bila jaz ti, in bi videla, da z obolenji ne gre na bolje, bi ga mogoče pustila še eno leto pri varuški. Zadnje leto pred šolo pa bi ga le dala v vrtec, da pridobi malu drugačne rutine, ki spominja na šolo. Na ostale pritiske okolice se ne meni, kaj pa oni vejo.

Lahko je moralizirat tistim, ki imajo zdrave oz. vsak kolikor toliko zdrave otroke. Kaj pa ima otrok od vrtca, če je skoz bolan? Če bi še enkrat imela možnost bi svojega prvega definitivno vzela ven.

Sosedova punca je šla s 5 v vrtec pa je vse super. Prvi mesec je imela malo težav s prilagajanjem potem pa se je normalno vkolpila. Zdaj hodi v šolo in ni nič bolna. Nikjer se ji ne vidi, da ni hodila v vrtec. Včasih je vrtec kar malo precenjen. Kakšno leto pred šolo je za moje pojme že fajn da gre.

_____________________________

Podpis pod josephine. Moji sta bili ves čas bolni, zdaj je pa tamali ves čas bolan. Kadar so doma, so pa zdravi in ne, po moje vrtec ni nujen za otrokov razvoj, marsikatera država, ki nas šiša še pa još, nima sploh organiziranega varstva. Tudi zelo malo velikih ljudi je hodilo v vrtce, saj jih takrat še ni bilo. Kar se socializacije tiče, taveliki je pri samozavesti in kontaktih vedno pomagalo ko je bila več doma - ker je imela tisto varnost, je bila potem čisto na izi tudi drugje, v vrtcu itd...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

poleg tega se socializacije otrok ne uci od otrok v vrtcu, ampak od odraslih doma... ce je "izpostavljen" situacijam, kjer se more obnasati na razlicne nacine (knjiznica, gledalisce, otrosko igrisce) kjer spoznava razlicne ljudi (otroke, sovrstnike, starejse, invalide) potem je cist vseeno a hodi v vrtec al ne...

se strinjam s predhodnicami, leto pred solo je smiselno, ali pa ce otrok doma nima moznosti za osebni razvoj (potem je ze bolse da je v vrtcu) ce pa ima ljubece skrbnike (ki otroka ne postavijo samo pred tv in je to vse kar pocne cel dan) je pa vseeno kje se cuva do vstopa v solo....

(off t: Ronja pogresam te na nasi temi)

< Sporočilo je popravil Izabelina -- 16.5.2013 15:34:37 >

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

Naš (16mes) ni v vrtcu in ga tudi ne nameravamo vpisati, če se bo le dalo.

Ob vseh reklamah in floskulah o socializaciji in prednostih vrtca je vrtec vendarle primarno namenjen staršem, da imamo otroke v varstvu in lahko hodimo v službo.

Razlogi, zakaj je naš fant doma (in še nekaj časa bo):
1. živimo v Lj, ampak ne od pradavnine, zato mesta v izbranem vrtcu za našega otroka itak ni
2. finančni vidik - delam za polovični delovni čas (zato, da sem ob 13h že ob otroku) in bi za oskrbnino plačevali večji delež moje trenutne plače.
3. zdravstveni vidik - kot vas večina jamra - otrok (sploh v 1. starostni skupini) je običajno prvo jesen/ zimo po vpisu v vrtec večinoma bolan. V tem za svojega otroka (in zase) ne vidim nobene prednosti - otrok po vsakih 14 dnevih vrtca 14 dni doma bolan, mama/ oče na bolniški, potreba po aktiviranju dodatnega varstva, nižja plača zaradi staleža, oskrbnina za vrtec enaka ...
4. možnost varstva doma - moževi starši so k sreči že upokojeni in zdravi, da varstvo zmorejo. So tudi zadosti aktivni in razgledani, da bo otrok od časa preživetega z njimi kaj odnesel.
5. Socializacija je mogoča tudi izven vrtca - otroci se držijo s podobno starimi otroki v raznih skupinah, na telovadbi, pravljičnih/ glasbenih/ montessori uricah. Presenečena sem, da obstaja toliko ponudbe po dostopni ceni (ali celo brezplačno).
6. Mit o nujnosti vpisa v vrtec zadnje leto pred šolo ne drži. Otroci itak hodijo v raznorazne vrtce, v povsem drugih okoliših, kot potem v šolo. Verjetnost, da bodo v istem razredu z vrtcarskimi prijateljčki, je majhna (sploh v mestih).
7. Zdi se mi, da je ravno zaradi vrtcev celo manj spontanega druženja med otroci v domačem okolju. V vrtcu so skupaj, ko pridejo domov, pa ni nobenega interesa za druženje več. Še manj pa je interesa za druženje z nevrtčevskimi otroci, čeprav morda živijo na drugi strani hišne ograje. To se mi ne zdi naravno!

Skratka, našega fantiča nameravam še nekaj časa imeti v domačem varstvu. Predvsem pa sem vesela, da v pretekli zimi ni bil niti enkrat bolan.

Midva sva našo 20m hčerko pustila doma ker sem ostala brez službe, imam pa še mami doma, ki bi jo čuvala ko/če dobim službo. Poleg moje mami imam še rezervo mojo teto, če slučajno moja mami ne bi mogla.

Sep.če dobim službo gre mala v vrtec, če ga le dobimo. Je tako da moja mami preveč razvaja moje otroke , da bi jih imela cel dop. In ker bi rada da ima tudi ona kaj od življenja. Če ji bom dala za čuvat malo bo imela neko obvezo in ne bo mogla delat svojih stvari. Meni bo že veliko pomenilo da jih vzame kadar sta bolna da meni ni potrebno oz ne bo potrebno it na bolniško.
Je pa tako da zdaj ko je mala doma ne vidim kaj dosti razlike, če bi bla v vrtcu, ampak to zato ker sem že ko sem bila na poroniški imela zelo velik doma starejšiga sina in je je morala se sama mal pomatrat za jest itd. Pa ne mislim to da je sama jedla-ampak prej sva probale kako se drži žlica, vilice,itd...

Kar se zdravja tiče je tako da jaz pri njej nisem komplicirala niti ko je sin prišel dam iz vrtca pa je direkt šel k njej. tudi ko sva šla ga iskat so jo božali itd. Hočem rečti da tudi če je bila doma je izpostavljena bacilom. Tako da to ravno ni najin razlog da bi jo doma obdržala.
Je bolj pretehtalo to da sem lahko še z njo. Kar se pa soc.tiče je pamala zdaj malo bolj željna družbe, tako da soseda ki pride se bi moja igrala z njo. In tudi se že zna lepo zaigrat. najboljš pa ji je s starejšimi otroci. Ne mara pa prretirano odraslih-oz nima ravno zaupanja v njih.

Ne bi pa ravno spluvala vrtce, ker če je vzgojitelica fajn, se imajo tudi v vrtcu full dober. Tko da...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pri nas smo odločitev o nevstopu v vrtec sprejeli že takoj, ko je bila malčica stara približno pol leta. Mož je zaposlen v državni službi (zdravstvo) zato o tem, da bi on ostal doma z otrokom nismo nikoli razmišljali.
Sam delam privat, delo preko računalnika od doma. Ker je seveda to odično izhodišče, da lahko čuvam še malčico, se nam je zdelo smiselno, da je ne damo v vrtec.
Seveda je vrtec neka prednost za otroke, saj se naučijo sobivanja z malčki, malo se jim zbije njihov ego, predvsem pa napredujejo v smislu komunikacije. Ampak po drugi strani (tako kot praviš) domov prinesejo vse mogoče bacile, viroze in ne vem kaj še vse. Kar pa mogoče spet ni tako zelo slabo, saj si s tem krepijo lasten imunski sistem.
No pri nas smo si stvari nekako razdelili tako, da sem v času moževe odsotnosti z malčico (stoodstotno) v času, ko je z njo moj mož, pa delam svoje stvari. Zaenkrat funkcionira.
Sam sem stopil v stik s prijateljico, ki je v Sloveniji vzgojiteljica, tako da mi je tudi malo razložila kaj in kako delajo v vrtcu, da tudi midva z malčico doma delava nekako podobne stvari. Torej barvava, sestavljava, na sprehodih spoznavava rožice in druge stvari v naravi, igrava se z igračami, ki jih nekako uporabljajo tudi v vrtcu, predvsem jih izdelujeva sama, ukvarjava se z reciklažo...
Glej, osebno menim, da kakšne hude travme otrok, ki ne bo obiskoval vrtca, ne bo imel, le če boš z njim seveda pametno ravnala doma.
Kar se tiče družbe je pa tako, midva običajno dvakrat tedensko obiščeva eno gospo, ki tudi doma čuva tri svoje vnuke, tako da tam dve do tri ure poskušamo "združiti" malčke v igranju. Pomembno je namreč, da otrok čimprej zna deliti stvari. Pri nas recimo, če se je na začetku še kdo drug želel igrati z njeno igračo je bil jok in stok, zdaj se rezultati skupne igre že poznajo. Torej da posodi igračo, da čuva tuje igrače... No, v tem smislu.
Jo pa poskušam učiti enega reda dopoldne, ki je drugačen od njenega preostalega dneva. Torej da se malica ob določeni uri, da se gre na sprehod ob določeni uri, da se riše in barva nekje ob določeni uri, da dokončamo barvanje do konca, ne da ko se naveliča, da kar sphizdi stran...
Če imaš to možnost, da si doma z otrokom je to seveda super, če imaš možnost, da najameš varuško potem ji dodobra povej, da to ni samo varuška, temveč da je na nek način vzgojiteljica in ji pripravi določen program, katerega želiš, da s tvojim otrokom izpeljeta. Kar se pa tiče babic in ostalih sorodnikov, pa sem jaz malo proti temu. Ne rečem, kako uro na teden ni problema, ampak vseeno je bolje, da babica ostane v otroški glavici ena taka prava zaupnica in prijateljica, kot da tvojemu otroku mori z nekimi vzgojnimi ukrepi. Žal pa nekdo mora. In to naj bo varuška, ali pa ti sama.
Tako je moje mnenje, želim pa ti veliko uspeha.
Aha, sem vprašal moža, kako je s tem če otrok ni v vrtcu, naprej v šoli. Pravi da ni kaj dosti več bolezenskih stanj. Mogoče kaka viroza več, ampak ni sile. Kajti večina otrok je to že v vrtcu prebolela, zato v šolo pridejo povprečno zelo zdravi, in ni tako veliko nekih viroz. Razen tiste zimske, ki pa so tako ali tako stanje virusov in se jim je težko izogniti.
Lep pozdrav

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

luka, mala je stara 2 leti in pol! Toliko stari se imajo pravico naveličat in jim še ni treba vsega naredit do konca... če jo boš silil v barvanje do konca, ji boš zagravžal ustvarjanje, ki je nekaj zelo luštnega in kjer se človek res lahko sprosti... Lahko jo spodbujaš, če bi recimo narisala še kaj zraven, samo ne ji težit, da mora zadevo nujno končat... Stara je komaj dve leti...

Sicer je moje mnenje, da je važno srce tistega, ki otroke pazi, pa da zna postavit meje (tu se dostikrat starim staršem zatakne; če se ne, potem je pa super, naj uživajo skup, eč obojim paše), ni pa treba, da ravno dela po principih vrtca in da sledi nekemu načrtu... Saj bojo še celo življenje v šolo hodili, pustimo jim otroštvo... Da jim damo na voljo različne stvari, ja, da bi pa bilo vse po reglcih, pa ni treba. Lahko ja, če je tako lažje tistemu, ki pazi, ni pa to edina pot;). V vrtcu drugače kot s programom ne gre, ker je otrok preveč, doma si pa lahko privoščimo malo več spontanosti in eksperimentiranja:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Poleg vsega že napisanega ...

Meni se zdi to, da si sami ustvarjamo svoj program (in ne sledimo vrtčevskemu) ena blazna prednost. Sploh nikoli nisem pomislila na to, kaj počnejo v vrtcu ... Ukvarjamo se s tistim, kar nas veseli, zanima, ne pa s tistim, kar je tisti dan na programu. Moja logika: Ljubezen je najboljša učiteljica Torej - če mojega 5letnika trenutno najbolj zanimajo živali, predvsem plazilci, se mi zdi super, da se lahko vsak dan učimo o tem, beremo debele enciklopedije, rišemo kače, študiramo razmnoževanje, prehrano, spanje krokodilov, gremo na grad lovit martinčke, beremo, beremo, beremo ... Se mi zdi, da se mu s tem, ko sledim njegovim interesom, res 100/h razvijajo možgani in volja po učenju, raziskovanju, vedoželjnost ... V vrtcu bi ga mogoče zanimala vsaka 5. tema, ostale bi šle pa mimo njega :)
Poleg tega se mi zdi domače varstvo veliko bolj naravno. Prebereš, kar te zanima. Spat greš, ko si zmatran. Kruh spečeš, ko ga zmanjka in si lačen, ne pa tisti torek, 15. aprila, ko je po kurikulumu na vrsti pečenje kruha ... itd.