Pozdravljeni
Imam veliko težavo nahraniti hči staro 3 mesece. Po porodu sva začeli lepo z dojenjem, super nama je šlo. 6 dan po rojstvu sva se vrnili nazaj v porodnišnico in odkrit je bil uroinfekt. Od takrat sva na antibiotikih za zaščito. Na začetku ji je ceclor povzročal grozne krče in drisko, začeli sva dodajati (vem grozna napaka). Sledilo je zavračanje dojenja, driska se je umirila, krči so bili še prisotni. Ob mojem vztrajanju pri dojenju in dodajanju sva začeli vedno manj dobivati na kilah, zaradi česar je bila hospitalizirana. Po celem kupu preiskav in testov razen želodčnega refluksa, niso ugotovili ničesar. Z dojenjem sva popolnoma prenehali, ni več hotla, se je mučila, na koncu je bila še preutrujena za flaško. Domov Sva bili odpuščeni in tedensko hodili na kontrolo teže. Zaradi malega vnosa hrane pri 2 mesecih 60 ml na 2 uri, sva s seboj dobile dodatek infantrini, katerega je na začetku lepo sprejela in razen tega da je jedla manjše količine večkrat ni bilo. Pri skoraj 3 mesecih sva morali zamenjati zaščito z antibiotikom na primotren, nekako sočasno so se začela pojavljati težave s hranjenjem, zavračanje flaške, možno hranjenje samo ko spi. Vmes sem ji po flaški ponujala svoje izčrpano mleko in priznam da je za njo nastala mala zmeda med okusi, med mojim mlekom, hippovim in infantrini. Sedaj sva ponovno v bolnici ker ne napreduje s težo kot bi morala....Po krivulji je na svoji, glede na porodno težo 3020g sedaj pri 3 mesecih 4850g. Tukajšnji zdravnico skrbi zavračanje flaške v budnem stanju. Deklica je drugače zelo živahna, vedno nasmejana, pravi mali migec.Jaz osebno menim da ima mleka in njegovega okusa že poln kufer, vso to hranjenje skoraj na silo, da bi ja bila na svoji krivulji se ji je po mojem mnenju zamerilom. Zdravnica je mnenja, da tako mala naj še ne bi imela tako razvit okus in bi pač morala jesti brez težav. Skrbi jo nazadovanje vzorca hranjenja in celo sumi na avtizem.Se opravičujem za tako dolgi zapis, skušala sem na kratko napisati kolikor se je le dalo.Vem da je veliko otrok, ki imajo tako fazo, celo pri sinu sva imela podobne hece v tem obdobju, vse duga je bilo bolj zanimivo od zize in v ponoči ko je bilo bolj mirno se je lepše dojil.Na koncu sem z idejami, zdi se mi da zdravniki iščejo neko napako, ki bi pa razložila zakaj ne je, ne da bi pa mogoče upoštevali najenostavnejši razlog, da je mogoče zaradi antibiotika, ali zaradi zmedenosti okusov nastala ta težava.Rada bi še kakšno drugo mnenje, izkušnjo.Nasvet strokovnjaka Kako in kaj...tu samo gledajo in si mislijo bog ve kaj....ne povejo pa ničesar. Zdravnica svojega mi o svojem sumu na avtizem ni nič povedala, to sem slučajno videla v dnevnem zapisu sestre, kar se mi zdi grozno in ne vem več komu zaupati.
Že v naprej hvala za vaše odgovore.