Jaz pa mislim, da je velik odvisno od karakterja otroka.
Mi2 sva Tio ves čas pripravljala na dojenčka. Skupaj smo mu peli, ga božali, ljubčkali, vsak večer mazali s kremico, pripravljali cunce in opremo, gledali knjigice (trde slikanice, pa Franček dobi sestrico, pa še ene dve pa se ne spomnim naslova).
In ko je prišel na svet, je prišla v bolnico z očijem, Gal pa je bil pod kovtrom. Prve 3 minute ga sploh nisva omenila.Najprej sem pozdravila njo, potem je sledil dolg poljubček še očkotu, ki je že brisal , nato pa sem jo malo povprašala, kje je bila, kaj je dela, kaj je jedla, itd...in ko mi je vse povedala, sem ji čisto tako mimogrede rekla o sej res, dojenčka mamo, in dvignila kovter.
In takrat se je zanjo spremenil svet.Lahko bi rekla, da ga ja vzljubila v trenutku.Bila je stara 19 mesecev.Dobila je velike očke in skor zaupila mami dojenček...No in takoj ga je začela božat po rokici, ga hotela vzet k sebi, ga začela lupčkati...skratka takoj je bil njen.
Sedaj ko vstane taprvu, "kje je Gau?"No in če še spi, gre do posteljice, čisto tiho(prve dva meseca je skor vreščala od navdušenja, da ma dojenčka.Vsako jutro znova.Sedaj pa ona dela" pssst Gau spi!")in ga gleda, pride nazaj do mene, in čisto resno pove, "mami gau spi!"
Ves čas ga boža, in vsakič če ga ne vidi dlje kot 5 min, ga mora poljubit, če ne je jok. "Mami Gau lupčka dala" in na robu solz hodi za mano.
Sedaj pa je še bolj navdušena, ker Gal ni več ravnodušen do nje.Ko jo zagleda, se ji najprej tako nasmeje, kot bi mu bilo nerodno, ko dobi lupčka pa začneta oba grulit kot dva golobčka.Najprej Gal nekaj razlaga, Tia pa ga posnema.
Če grem na WC, obest perilo,nesem smeti ven, ali Tari hrano...ga pustim v ležalniku, ona sedi zraven njega, gleda TV, al knjigico, se igra s čim, ampak z drugo roko pa čisto narahlo gunga ležalnik.Tudi če joka, pride čist k njemu in mu prigovarja z podobnimi ali celo točno enakimi besedami kot jaz:"psst, psst nč ne joki Gau, sej sem jaz tuki.Je že dober.Ti si moj bejbi!nč ne joki!!!"Pa sedaj mu vneto nosi igračke, mu jih kaže.Pa tako je skrbna.Samo okol se obrnem ma Gal že 3 dekice na sebi.Če ne najde dekice, pa ga z pleničko pokrije(je še hujškot babice, ki tut nonstop zakrivajo otroka).Pa voziček rada pelje.
Jaz si ne bi mogla želet boljšega odnosa sestra-brat.Edin upam, da bo tako ostalo.
Je pa res, da je Tia zelo nežna punčka.
Je pa res, da prvih 14 dni, kosem dojila, revica ni vedla kam bi s sabo tisti čas.Sedaj je že bolje.In tudi potrpi tistih 20 min, če ji tiho zašepetam da Gal je in da bom potem čisto njena.Je pa res, da ko sva oba doma ima eden enega drugi drugega(jaz sme hecam, da mava sedaj vsak svojo igračo )in tako če je Gal spit, previt, zadovoljen, je pri očku in ona pri men.Če mora Gal jest itd.potem je ona pri očku. In je čist Ok.Razen tega da očka okrog prenaša, ker ve, da ji vse pusti, in da ji ne more rečt ne
Imam pa kolegico, ki ima 3 .In srednja punčka je ista.Ljubosumna do konca.Enkrat je dojenček tako zelo jokal, pa ga pogledam in vidim, da srednja punčka stiska z obema svojim rokicama dojenčkovo.Men je kr slabo postalo.Sploh ko veš, da dojenček ne more ubežat zlobi sestrice Hudo!Pa vsakič ko je šla mem, ga je mal okrcnila, glih tolk da je začel jokat revček.
Ampak nisem mela nobene ideje kako in kaj.Starejši pa ima obe deklici enako rad, in je zelo nežen in pozoren.Tako da mislim, da nekaj je na tem, da karakter zelo vpliva.