Zdravo mamice.
En problemček imamo, če je problemček, ne vem.
Zadnje čase smo večkrat tepeni od naše 18 mesečne frkljice.
Primer: Pridem po njo v vrec, teče k meni ko nora, se mi vrže v objem, jo dvignem, potem pa buf buf in me naklomfa po obrazu, potem pa polubčka. Pride ati po naju, se ga razveseli, ko pride do nje, ga naklomfa po obrazu, potem pa polubčka. To se dogja tudi z babico, dedijem, teto.
Pa v življenju je še nihče ni udaril, ne vem, kje to vzame, zakaj?
Nekaj časa sem jo oštevala, no v bistvu sem ji razložila, da tega ne sme, ker mamico boli. Včeraj mi je pomočnica v vrtcu rekla, da tudi v vrtcu to dela. Pa me zanima, kako ste jim preprečile to? Naj jo kregam ali naj ignoriram, kot da ni nič. To so kar precej močni udarci, da ne boste mislile, da nekaj jamram, če me je mala malo počohala po obrazu.
No, upam da se me da razumeti.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Pozdravček, s temi stvarmi smo se in se občasno še vedno srečujemo tudi mi. Naša mala princeska je stara 2 leti in pol in občasno doživi napad tepeža, resda sedaj bolj redko (vse manj), to pa zato, ker je očka odločno najprej povedal, da to ni prav, ko pa se je zgodba ponavljala jo je po roki nazaj. Čeprav smo sklenili, da naših otročkov že ne bomo tepli, včasih prav prosijo, da jim pokažeš kje je meja. To seveda ni pretepanje otrok, če jih dobi dve po riti ali malo po roki, drugače včasih ne gre, še posebej, če so otroci bolj močnega karakterja. Zato pa občudujem mami, k nas je gor spravla, saj je vzgoja vse prej kot enostavna. Meja pa je tisto, kar morajo otroci takoj razumet, bolje prej kot prepozno. Veliko sreče in živcev, meni jih včasih zmanjka. Lp Sand

Jaz bi ignorirala. Po moje odpre ventil in in sebe spravi agresijo, ki se zaradi ne vem česa že zatiranega ustvarja v njej. Oziroma morda ne igrnorirala, ampak preusmerila pozornost, če se ne da pogovorit. Po moje bo minilo. Včasih lahko izveš, kaj se dogaja, tudi tako, da se igraš z njo s kakšno živalco, ki hodi kao v vrtec in potem skozi igro izveš, kaj se tej živalici dogaja. Včasih otroci povejo, kaj živalico žuli v vrtcu.
Edino s tisti tepežem v vrtcu pa ne vem kaj storiti. Ti ji moraš povedati, da se to ne sme, potem je pa na vzgojiteljicah, da jo opazujeta in to preprečita.

Se strinjam, tudi ignoriranje je ena izmed metod in velikokrat deluje, če pa gre otrok predaleč, mu je pa treba bolj jasno povedat, da to kar dela ni prav, ker se mora naučit razločevat kaj je dobro in kaj slabo, tudi pri tistih stvareh, ki mu niso najbolj pogodu. Včasih tudi sama ne vem kaj je prav in kaj ne, kako odreagirat, da bo vsaj pribl. podobno tistemu kar je prav. Tile novodobni otročki so kar zahtevni in že zelo zgodaj poštekajo vse.
Lp Sand

Tudi naša Ana naju je začela nekaj vzgajati z metodo bonbona in palice, ali kako se že imenuje tista metoda. Kar na lepem začne tolčt po neki stvari ali celo osebi, ko pa jo pogledam in rečem, zakaj pa to delaš, to mamico boli, pa naredi tako žalostno faco in začne lubčkati in božati in kar zjoka se zraven...  Sem jo ignorirala, pa je toliko časa tolkla - in me pri tem gledala naravnost v oči - dokler nisem kao ratala ful žalostna in zajokala, ker da me boli, potem pa se je do nezavesti kao opravičevala in stiskala k meni in me lubčkala...

Jaz našo tamalo primem za rokice mal močneje in rečem da mamico to buba, pa da ni pridna, da se mamice pa atija ne tepe, sicer kakih takih izpadov nimamo, ji pa vstrajno govorimo da se to ne sme in primemo za rokice, da ne more več tolčt, pa seveda za atijem takrat skupaj stopiva, tako da ji oba dava vedet da to ni prav, pa sam mal čudno gleda in po moje pozabi, sam kaj pa boš druga.

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Evo bom jst povedala kr iz prve roke. Še dons se dobr spomnem, ko sem bla v tej koži. Se pravi v koži male deklice, ki je 'pretepala' mamico. Ampak samo njo. Če se vprašam danes zakaj samo njo, je odgovor čisto preprost. Nje se nisem bala. In kar nekaj časa me je samo ignorirala. Ko pa je enga dneva, ko sem jo sredi kosila udarla po licu pred vsemi, udarla po mizi, me zelo grdo pogledala in ji je šlo skoraj na jok (tega obraza še dons nisem pozabla), se mi je pa mamica zasmilla v dno duše in tega nisem počela več. Po pravici povedano se še dons spomnem, da sm se večkrat zadržala, saj so mi udarci nekako pršli v navado.. Pojma nimam zakaj, ampak to je eden zeeeloooo redkih trenutkov, ki se ga dobro spomnem še iz otroštva.
Aja še to: tega zagotovo vem da se nisem nikjer naučila ali v vrtcu pobrala, ampak mi je roka avtomatsko zaplesala proti njej - še dons ne vem zakaj, ampak tako sem čutla boge mamice - res mi je še dons hudo

Baguska, sproščala si negativno energijo tam, kjer si jo lahko. Saj pravim, če se to dogaja predolgo časa, potem je treba ukrepat, preusmeriti to sproščanje kam drugam (na očija mogoče ). Če pa mine samo po sebi v kratkem času, pa ni panike.

Hvala punce, pri nas se mi zdi, da se stopnjuje na hujše. Pa ne vem, zakaj se ji nabira bes, če je to to. Se ogromno družimo,v vrtcu je od 7-15, nato pa gre domov z nama in smo do njenega spanja nonstop skupaj. Igramo se različne igrice, pojemo, plešemo, se crkljamo, z možem se lepo razumeva ( no, se že kaj spičiva, ampak se skušava pomeniti na samem, ne kregava se pred njo). Res ne znam si razložiti iz česa izvira ta njen bes, mogoče je res v vrtcu kaj. Bom probala tvojo metodo Splišni z živalicami.


_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Ja, ali pa s punčko, pač z njeno najljubšo igračo.

A potem boste pustile, da sprošča energijo na vas, ali kaj, ženske drage? Je ful dobr napisala baguška, to pride v navado. In potem otrok misli, da je čisto ok, če sprošča energijo na mamici, pa to še kar dela v vseh oblikah. Jaz bi otroka, če ne bi pomagala užaljenost, "kao jok", ostra beseda, čisto brez občutkov krivde nazaj udarila. To je najbolj naravna reakcija. In nenaravno je, da te majhen otrok lahko tepe. Pa nenaravno je, da se toliko sekiramo, kakšne strašne posledice na psihi bo to pustilo. Pustilo bo poledice kvečjemu, če mu bomo vse dovolili. Ne le na njegovi, tudi na naši.

Še nekaj, kakšno sproščanje? A veste, da če "podivjanemu"otroku, npr. v šoli, dovoliš, da še v telovadnici divja, da še dodatno spodbujaš agresijo, ne pa da jo s tem izživi?!!! Umiril bi se ob umirjeni dejavnosti, ne pa ob divjanju. Stisnit bi ga morali k sebi in ga božat, ne pa pustit divjat. Druga stvar je, kadar otrok potrebuje zrak, gibanje kot osnovno dejavnost, takrat to mora dobit, ne pa za zdivjanje nekega ega, ki izhaja iz nasilja otroka samega.

Pri tepežu je pa enako. Vsak, ampak čisto vsak človek na tem svetu vas bo izkoriščal tako dolgo, dokler se boste pustile, pa četudi gre za 18-mesečnega otroka.

Torej nisem samo jaz takšnega mišljenja, da ignoriranje tepeža ni ravno najboljša metoda. Kadar mene mali udari, ga trdo primem za rokico, zelo zelo grdo pogledam in ostro rečem: "NE!" Tudi ati takrat stopi na mojo stran in ga skrega. Sicer me udari samo kadar mu kaj vzamem vstran (npr. ključe) - kao iz protesta, ampak vseeno, to ni način! Bojim se, da če mu ne bom stopila na prste sedaj, bo kasneje postalo še huje, na koncu pa tako, kot mi je enkrat razlagala Frutka o neki njeni znanki, ki jo je sin še v najstniških letih pretepal...

Otroku je potrebno postaviti meje, pa mislim, da mu jih z ignoriranjem ravno ne postavljamo najbolje. Po moje otroku s tem samo sporočamo, da po tihem odobravamo njegovo početje.

No pri nas se tud to dogaja, pa isto stara 19m. Tko da očitno je eno obdobje, ko nas mulci preiskušajo kaj lahko in kaj ne. Men še vedno ni jasno kaj storiti, ker različno pomaga. Ampak pri nas ignoriranje ne pomaga.... pol še tepe, kao glej me tuki sem. Jok tud ne, ji je smešno pa še tepe. Če jo udarim nazaj, spet ne pomaga, ker kao mami me tepe, torej je ok, pa jo bom še jaz tepla nazaj.

Jaz jo pač na trdo primem, pa porinem stran, pa rečem, da če me misli tepst, se pač ne bom igrala z njo, da me boli in sem z njo skregana, pa grem stran. Ona seveda v jok in na drevo.... ha ha... ne v igro stopi očka in pove, da pač je mami želostna ker me je udarla, pa da me boli in bla bla bla.... pa pol običajno nekako zaleže, da pride in me poboža al pa da lubčka. No pa obratna varjanta... če tepe očka je on žalosten in gre, jaz ji pa razložim. Sam kdaj ko pol še mene začne tepst nastane problem kaj storit... sam pol dostkrat hoče k babici, pa ji pač rečem, da ne sme ker je bila poredna in naju je tepla in pač da je kaznovana in ne sme dol..... joka k strela. Sam na srečo je nekak babi dojela, da če je kaj takega da se umakne in je ne tolaži.

Drgač pa to še gre. Sam men je najhuj, ko me med previjanjem brca v trebuh in joške..... jaz pa noseča in oboje boli, pa še fajn ni če po dojenčku brca.

Kaj vem, se mi pa zdi, da nekako vedno manj tepe in brca odkar sva zbrala to taktiko, zdaj pa mami gre, ker je žalostna in skregana s tabo. Pol se vedno tko hoče pobotat.

Se strinjam z Gino in Skutico.
Jaz takih stvari absolutno ne odobravam. Morda tudi zaradi narave dela, ker se običajno take stvari stopnjujejo. Morda jo v trenutku ko to stori ostro poglej v oči in odločno reci ne!. Otrok mora vedeti, da se takih stvari ne počne in verjem mi, da te bo zelo dobro razumela. Navzela se je enega čudnega stila pozdravljanja

Jaz pa imam spomin na otr. takšen, da so mi rekli če udariš mamico ali atija da se ti posuši roka. Učinkovita laž?! Zame že, ker nikoli niti pomislila nisem da bi koga mahnila.

Tudi jaz mislim da ignoriranje ne prinese nič dobrega, ampak to je le moje mnenje, potem otrok ne more vedet da nekaj ni prav No to s preusmeritvo pozornosti bi mogoče palilo ampak kaj pa vem, jaz mislim da se mora otroku povedat da nekaj ni prav.

Mi naredimo tako kot sem rekla, če mene tepe, sicer me udari če ji kej ne paše, jo trdo primem za rokice in rečem da mamico to boli in da NE sme to delat, pa ati potrdi, da je mami žalostna in da jo boli, pa da naj me poboža in da lubčka da bo spet vesela in to je to. Samo pri nas res ni tako kritično to, da bi skoz tepla udari zgol enkrat dvakrat ko ji kej ne paše iz ljubga mira pa še ni, tako da za zdaj ta metoda kr funkiconira. 

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

o, hvalabogu (čeprau najraje ne) ampak nism edina, s tem da je naša tija komi 11 nescou (niti ne) stara in to počne kakih 10 dni, ne veva kako se obnašat, tepe pa mene pa atija pa babico pa teto pa sosedo, skratka use...in sicer boža, boža pšol pa udari al ščipne al kej tazga, pa smo in ignorirali in udarli nazaj in zakričali in božali in stiskali, ne vem kot da pobesni...:???
sicer mislim da se ji vse najlepše dogaja od ukvarjanja do iger do petja in plesanja in je ful srečen in nasmejan otrok...pa vendar..:))
boooh? prau sm rekla da bi mogla uprašat kakega pedopsihjatra al pedopsihologa, kaj menijo o tem??

_____________________________

˝I will give my doughter space to grow, dream, succeed, love but sometimes fail.˝

se popolnoma strinjam z Gino. mene je tud enkrat udaru in jih je dubu nazaj tak da je nehu in ve kakšna je kazen samo če poskusi udart...ima da ve kdo je starš in da ve kje so meje...

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Se popolnoma strinjam, zato je pa toliko nevzgojenih pamžov , ker jih starši ne znajo vzgajat! Pa kaj se vam ne da ali kaj? Ja cartajte jih pa jih vse potisnite (Ne bom rekla kam) ko pa bojo najstniki pa vas bojo tako ali tako pohodili. Pa še privoščim vam! Sosedo, babico teto? vse tepejo? OMG, da moj otrok enkrat udari mojo mamo ali pa po možnosti še sosedo teto,...jih pa res dobi po nagi riti. Najbolj mi pa grejo na jetra mame, ki najprej udarijo otroka potem pa ko začne jokat pa ga stiskajo pa cartajo  . Aja pa veste kaj bi jaz nardila, če bi me mala udarila ko pridem po njo v vrtec? Rekla bi ji, da jo bom tam pustila. In bi jo res še za kako uro, dve tam pustila in brez skrbi bi si zapomnila.

< Sporočilo je popravil matejka81 -- 28.10.2005 19:16:33 >

Ja valda...

Meni se tudi zdi, da ste preveč popustljivi do otrok....

Neka meja more bit, kaj se lahko, kaj pa ne sme...Če ne zaleže, da rečeš, da ti to ni všeč, pol pa je treba drugačen pristop izbrat ne...

Me udari s kakšno leseno zadevo po glavi, da me res kvalitetno boli. Jih dobi po prstih, malo čudno pogleda in mi vrne.Krog je sklenjen in se ne konča.Seveda mene bolj boli, kot Kristino a jaz se jo bojim udariti premočno.
Reštve ne vidim.Prosim, ukažem, udarim, ne pomaga nič.
 
  
 
   

Tudi pri nas je bil pred dobrega pol leta podobna situacija.
Naju je oba tepla, še posebej mene.
Potem mi je pa prekipelo in sem jo vsakič, ko me je udarila, udarila nazaj (po rokici) in ji rekla, da bo vsaj vedela kako boli. In da je nihče ne bo maral, če bo tepla ljudi okrog sebe.
Potem je cukala. Z vso silo se je obesila meni ali očiju na lase. Enkrat mu je na morju prekipelo, ker jo je prijel za roke in rekel na izpusti, ona pa še bolj.
Potem jo je še on prijel in sta en drugega cukala (scena je bila tako smešna, da se še zdalje smejem).   Oba s trpečimi facami, ker ju je oba bolelo, sta vlekla en drugega za lase in noben ni hotel nehat. Pa da ne bi mislile, da je zajokala. O ne, samo tak zapičen pogled je imela.
Mene je zvijalo od smeha, ko sem ju gledala od daleč-
ampak mislim, da je potem kmalu nehala.