Pozdravljeni,

že kar nekaj časa spremljam ta forum in moram reči da je glede na teme in odgovore eden boljših. Zato sem se tudi jaz vpisal da povprašam za vaša mnenja.

Sem poročen moški srednjih let (dobrih 30 let), z ženo imava enega otročka starega 3 leta. Z ženo sva skupaj 8 let. Zadnje 4 leta imava velike probleme v zakonu. Z ženo sva si tako različna da enostavno ne morem več živeti z njo. Zaradi najine različnosti pride do veliko kreganja kar je zelo skrhalo najin odnos. Ne spomnim se dneva kdaj se nebi vsaj malo skregala. Posledica tega je nezaupanje, intimnosti ni več in sploh ni več nobene sproščenosti. Z ženo ne najdeva skupne točke in velikokrat mi reče da me sovraži.

Jaz trpim in vse zadržujem v sebi, nimam nikogar s katerim bi se lahko resno pomenil in sem trenutno psihično čisto na tleh. Trpi služba, sem totalno neskoncentriran prava podrtija.

Vse bi bilo enostavno če nebi imela najinega sončka, to je edino kar me še drži pri družini.

Nevem, mogoče je pa vse na meni.....

Čaw...

Nima smisla zadrzevat v sebi, to pomeni, da se sploh se nista pomenila, kako lahko potem sploh isceta resitve?

Bi ti rekla, da je bolje za otroka, ce gresta starsa narazen, potem se lahko bolj posvecata njemu kot kreganju. Samo bos ti v tem primeru krajso potegnil, saj najbrz nimas sans za skrbnistvo. Razen ce se znata sporazumet o skrbnistvu na miren nacin in seveda tudi o vseh drugih delitvah. Otroku zihr ni boljs, ce raste v takem stresu. Sam pa tudi ne sme biti prikrajsan za enega starsa, ce gresta narazen. Ker se rado zgodi, da ocetje potem zivijo samski lajf, kot bi bil otrok hobi za enkrat na mesec.

To je seveda, ce nimata sans zakrpat zveze. Najprej poskusita par stvari, ki bi izboljsale odnose, potem pa razmisljajta o razvezi, ki bo najmanj prizadela otroka. Kaksno zakonsko svetovanje, ozivitev intime. Poskusita en teden zdrzat s kompromisi in prijaznostjo. Najdita skupni hobi.

Res ne vidim problema v tem, da sta si dva različna. Midva z možem sva tudi karakterno in poklicno čisto različni osebi, pa se mi zdi, da je zaradi tega ravno bolj zanimivo. Sploh si ne znam predstavljat, da bi bila z nekom, ki mi bi bil podoben. Po moje gre tukaj za neke vrste naveličanost. 8 let je kar dolga doba in se je treba za uspešen odnos malo potruditi. Mogoče pa enkrat poskusiš ženo kar tako preseniti, ji kupiš rožice ali povabiš v kino. Ali pa poskušajta najt nek skupen hobi, sigurno obstaja nekaj, kar bi vaju oba veselilo. Probajta si vzet čas samo zase, otroka pa naj recimo babica popazi. Zakaj bi metal puško v koruzo, če ni nekega konkretnega razloga.

Pozdravljen.

Ne bom ti solila pameti... itak veliko parov naredi to napako, da zeli obdrzati odnost s tem, ko naredi otroka. Ocitno je tudi pri vama bilo tako, ce prav razumem!? Glede na to, da imata krizo 4 leta, otrok pa je star 3. No, kot ze velikokrat povedano: sedaj tudi ti vidis, da otrok ni resitev. Le se vec kreganja je med vama...

Sta kdaj ze skusala vezo resit? Sta kdaj ze delala v tej smeri? Sta se kdaj ze resno usedla in pogovorila okoli tega? Ker ce si vidva ne zelita bit vec skupaj, se ne zanasajta na otroka, da vaju bo obdrzal v zakonu. Nikar! Otrok cuti in ve, da se mamica in ati nimata rada... mu to privoscita!?

Poleg tega... ti zase pravis da si pri 30ih v sr.letih!?? Ufff.. omg. Potem se moram pa kar ornk zamislit nad sabo. Mi ze voda v grlo tece...


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

Ja. Ampak kot je rekel mata onadva krizo ze 4 leta. Torej polovico njunega skupnega zivljenja.. ze dolgo nic ne delata na svoji vezi. Zato bi zdej morala se tok VEC vlozit, se tolko vec truda bo potrebnega, za kar pa imam obcutek, da (vsaj ona) nebi bla za. Glede na to da ga sovrazi..

In za uspesen odnos se je treba VES CAS truditi, ves cas vlagati...


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

pri nama je zelo podobno, le da moževa služba ne trpi. in ideini nasvet, ki ti ga lahko dam je ta, da se resno pogovori s svojo ženo in skupaj ugotovita kako sploh naprej. jaz svojemu možu najbolj zamerim, da se noče pogovorit oz. odločit kaj bova. noče it narazen, potrudi se pa tudi ne, da bi sed kaj spremenilo. ohranja status quo in čaka, da se bom jaz odločila..tako kot sem se morala vedno pri vseh stvareh. to je čisto mimo, če sta oba v zakonu, je n obeh, da sed odločata.
torej, usedita se in se končno pogovorita.

Včsih smo ob koncu leta vsi malo bolj nervozni, utrujeni in vidimo vse bolj črno ko se uzremo nazaj.Posebej če nismo v preteklem letu izpolni naših želja.
Jaz momentalno bi tud svojga poslala z prvim vlakom nazaj od koder je prišel. Ampak potem pa se je potrebno spomnit tudi lepih trenutkov, ki smo jih - ste jih preživeli skupaj. Močno dvomim, da tudi v teh 4 letih ni bilo trenutkov za katere se je vredno boriti. Življenje je že itak zakomplicirano in potem si ga dvojno zakompliciramo še sami.
Današnji "normalni" par preživi večinoma itak narazen. Služba nam itak vzame skoraj pol dneve- če su tu še kakšni turnusi kar cel dan.Potem so tu še druge obveznosti, kakšni hobiji, otroci in na koncu se zakonca utrujena zvečer vržeta v posteljo mogoče še kakšen seks na brzino- samo toliko, da očistita vest en pred drugim in zaspita.
In kdo se takšnega življenja ne bi naveličal posebno ko pa je v vseh filmih in knjigah zakosnko življenje tako romantično in idilično.
Moj mož vedno govori nekakšen bosanski pregovor: Ljubljav je svijetlo u mom životu a brak je poračun za struju.
In vedno plačamo poročun pa naj bo še tako visok, ker elektriko potrebujemo.   

Tudi jaz mislim, da se je vredno malo potrudit in se pogovorit. Prepiri res samo povečujejo razdor, z pogovorom pa se da marsikaj rešiti.  Če pa res ni prav nič več, kar bi vas povezovalo (razen otroka) pa je mogoče res bolje, da gresta narazen.

Najprej sem razumela, da imaš 50 let.... sem morala prav dvakrat prebrat  in potem sem kmalu padla iz stola....

Pa sej ni v nobenem zakonu z rožcami postlano.Oba dva se mal potrudta pa bo.Zdej je fanj priložnost so taki prazniki in jih mal skoristi. Pa še to -tudi sama sem okrog trideset pa se nimam za žensko srednjih let.Sory

Samček daj no...a si dec al nisi? Pljuni v roke in vzami stvari v svoje roke. Treba se je boriti, treba je gristi in treba se je žrtvovati. Nihče ni rekel da bo lahko. Že gospodične/gospe so ti kr lepo napisale. Vsak njihov odgovor fejst preštudiraj in še enkrat razmisli, a so nemara res vse možnosti do konca izčrpane. Seveda smo v takšnem obdobju leta, ko se vse zdi precej črno. Jaz osebno ga raje jemljem kot ''izpraševanje vesti'', da ugotovim kaj bi lahko bolš naredil, kje sem falil in kako v bodoče še bolj uspešno reševati problematično situacijo!

Malce več poguma in optimizma ti želim, Grega


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

lahko to mojemu posljes na sms?

Ne, ne morem dear  Lahko pa mu narediš frontalno lobotomijo sprednjega režnja...ponavadi zadeva rodi uspeh In Corpus Delicti je zgodovina Lahko se pa tudi Spookica pomeni z njim, ako se težavice stopnjujejo

Grega


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

nevem če je to glih nasvet kaj naredit ampak vseen povem.
Tudi midva z partnerjem sva skupaj že od najstniških let, sedaj imava otroka starega 5 let, zdi se mi normalno da sva v teh 10 letih se spremenila, odrasla se razvila vsak v svojo smer. Nobeden od naju ni več to kar je bil pred 10 leti. Ampak vseeno je neko dejstvo-ljubezen še vedno tukaj in vedno bo, če se bova le trudila da ostane pa čeprav se midva spreminjava vsak v svojo smer.
Zdi se mi da je za ohranitev nekega odnosa potrebno delati tudi na medsebvojnem razumevanju, sprejemanju razvoja partnerja in se temu prilagajati.To velja za oba seveda.

LP  Iva

kje si pa to našla? Napisal je, da sta si različna in da se kregata. Po moje vsak par gre kdaj skozi obdobje, ko se pač več kregata kot pa crkljata. POtem se pa obrne in dokler je bilanca ok oz. dokler je obema v splošnem gledano fajn, je ok.

Kje piše, da ona ne bi bila za? Mogoče je ravno zato jezna, ker on nič ne ukrene, ker ne vidi tistega, kar naredi, on pa ne tega, kar naredi ona... Dostikrat je to problem.

mogoče so se problemi začeli, ko je ona zanosila (pač hormoni) in potem nadaljevali s popolnoma spremenjenim načinom življenja, ki ga včasih prinese otrok (vsaj zelo spontanim in nerutinskim parom otrok spremeni življenje - ne moreš več kar tako nekam it in ne moreš ves dan okoli letat, ker te pač doma čaka otrok).

samček, če jo imaš še rad (in verjetno jo imaš, sicer ne bi tega niti pisal), se po moje splača potrudit, saj si ne delata nekih takih stvari, ki ne bi bile rešljive (oz. vsaj tega nisi napisal). Kregamo se vsi kdaj - ne samo partnerji, tudi bratje in sestre, prijatejli, starši in otroci... S kreganjem samim po moje ni nič tako narobe, če ni konstantno in če se znata potem pogovorit in pobotat. če tu šepa, to zrihtajta. To je v gl. samo fora komunikacije, da najdeta način pogovarjanja, ki obema ustreza - ampak to se da najt in naučit. Kasneje pride to v navado in je probleme veliko lažje reševati, tudi če se popolnoma ne strinjata. Različnosti se da do neke mere kompenzirati, dostikrat se da najti kompromise... Ne vem točno, kaj so vajine razlike, da bi ti lahko kaj konkretnejšega napisala, ampak dostikrat se da - saj niso vedno enaki ljudje skup (eni smo si res podobni, drugi pa čisto nič).

Če vama je skupno življenje res samo muka in ne želita iskat rešitve, pa se tudi lahko ločita. Pogovorit se bosta morala v vsakem primeru, tako da se verjetno splača najprej reševat, glede na to, da do zdaj še nista pretirano delala na tem...

PS: srednja leta, bogtenemara! 31 mam tudi jaz, pa kje so še srednja leta. No, sicer pravijo, da si star, kolikor se počutiš

Pozdravljen!

Nisem brala ostalih odgovorov, bom pa povedala svoje memenj.
Jaz nikoli nebi vztrajal v vezi kakršno opisuješ samo zaradi otroka. Po moje bolj trpi ko vidi, da se straša prepirata, pa četudi se ne prepirata pred njim otrok to čuzti.

Imata dve možnosti, ali poskusita zuakon rešiti pri kakšnem dobrem zakonskem svetovalcu, ali pa si priznata da nista za skupaj in se na normalen način razideta.

Srečno

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Po tolikih letih zakonskega življenja je logično, da pride do kreganja in naveličanosti. Se mi zdi, da pari pričakujejo, da bodo po tolikih letih še vedno zaljubljeni kot na začetku. Zaljubljenost mora prerasti v ljubezen in na nek način tudi v prijateljstvo. Treba je držati skupaj, v dobrem in slabem .... in ne takoj obupati. Ja, saj vem, s polno ritjo je lahko sra..
Poskusi z nasveti, ki so ti jih dali predhodniki... predvsem pa ne obupaj!
srečno

Čudovito napisano in vse povedano Hkrati bi še enkrat usekal našega Alpha samčka po piskru in ga vzpodbudil da naj gre mal ven v RL in se zmiga ter naredi nekaj dobrega za njuno prihodnost. Velja akcija v RL, ne pa jamranje na netu!

Grega


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!