Pozdravljeni, 
ker nevem na koga naj se obrnem sem se odlocila, da svoj problem izpostavim tukaj. Prvo da povem, da se mi zdi da moj problem ni vsakdanji in da se to ne dogaja vec toliko pogosto in da se zaradi tega ze dosti hudo pocutim ampak se vseeno hocem odkrito mnenje, nisem pristas tepeza, Ko sem bila majhna sem to vsakodnevno dozivljala sicer nad sorojenci. Rodila sem pred 8 meseci cudovitega fantka kateri mi pomeni najvec na svetu ampak iz neznanega razloga se ucasih ulovim da ga udarim (ne pretepem ampak po ritki ali pa primem malo bolj na grobo) u sekundi to dejanje obzalujem in ne razumem zakaj se mi to dogaja. Prosim za kakrsen koli nasvet kako se temu izogniti. Zivcirajo me neke stvari kar se tice sincka in nevem zakaj. Vem da otrok ni kriv nic da otrok neve kar se dogaja okoli njega in ne razume zakaj ga po ritki saj je premahjen. Dojencek je se meni pa je tako hudo in tako zal in vsakic recem da nebom vec zjokam se takoj ko to naredim objamem ga ga potolazim ampak v sebi se pocutim kot da umiram usakic ko to naredim. Prosim za pomoc mer sem ze obupana. Ne upam povedati nobenmu ker me je strah da ga bom zgubila zato me to se bolj zre. Vem da sem zaradi tega slaba mama ampak se res zelim znebiti teh misli in takih stvari. Hvala 

še naprej se trudi. Mislim, da bi se morali naučiti meditirati, ko ste jezni, da ne bi prizadeli otroka