Pozdravljene-i!

Naša 4letnica se naenkrat hudo hudo boji teme! Zvečer si sploh ne upa sama na stranišče, ki je res dva koraka vstran od dnevne sobe.
Zvečer, ko je treba spat z ugasnjeno lučjo, pa se začne pravi šov. Takoj, ko ugasnemo luč, pove, mene je strah teme, se lahko pridem pocartat..in je že v najini postelji. aja, njena posteljica je še vedno v najini spalnici in ponavadi gremo vsi trije skupaj spat (zaradi zgodnjega vstajanja zjutraj; ponavadi smo ob 20.30 lepo vsi spali). Sedaj pa pride na dve minuti do naju v posteljo, se pocarta, potem pa jo pospremi eden od naju nazaj v njeno posteljo. In to traja tudi po eno uro, ko končno le zaspi. Ponoči pa seveda "tap tap tap" zleze k nama. Seveda rogovili 100 n auro, in jaz sem zjutraj čisto zbita. Velikokrat jo mož odnese nazaj v njeno posteljo, pa čez nekaj časa pridno spleže nazaj k nama....velikokrat sva oba že tako utujena, da je noben nima moči odnesti nazaj.
Nočna lučka je zame presevetla, ker imamo vtičnico na takem mestu, da mi sveti direkt v oči....imamo pa razprte žaluzije, s ceste sveti v spalnico svetilka, tako, da če želimo, res ni trda tema v spalnici.....

Večkrat se pogovarjam z njo, česa jo je tako strah, pa vedno reče teme. Aja, pa da ne bi kakšna pošast slučajno pobegnila iz pravljice ali risanke (ker smo ji razložli, da pač živijo samo tam), po hiši imamo prometne znake (narisane), ki strogo prepovedujejo vstop vsem pošastim (za vsak slučaj), danes bomo narisali še enga za na spalnico.....

Vse se je začelo po tistem, ko sva bili 4 dni sami in je spala v atijevi postelji; no, to je že tudi kdaj prej, pribl. dvakrat mesečno, ko katerega od naju ni bilo doma (nočna služba) je spala v njegovi postelji, ampak nato nikoli ni bilo težav s spanjem v njeni lastni postelji vso noč, brez obiskov...VSe smo se lahko zmenili.

Zdaj pa....

ima katera še kak predlog, kaj še naj. AMlo iščem po internetu knjigice, ki bi morda nagnale ta strah, priporočate katero? Al bi ji to samo pokazalo, da pač pošasti so .

Al pa gre ač za fazo, ki bo minila, do takrat pa bom paš slabo naspana (uf, in siiiitna ).

Pa lepo zimo vsem; upam, da bo kmalu snegec do nižin!!!!!

Ja, faza, ki bo minila. To so taki iracionalni strahovi, ko manj ko otroka soočaš z njimi, prej minejo.

Zato prižgite kakšno majhno lučko zvečer, pojdite z njo na WC pri prižganiu luči ... pa bo najprej minilo.

kaj pa ce bi imela na hodniku prizgano luc in v spalnici priprta vrata?
tako prakticiramo pri nas in ni problemov.

Pri nas je tudi bila oz. še taka faza. Leta približno ista.

Jaz pustim prižgano luč na hodniku pred spanjem- imam možnost izklapljanja poljubno treh sklopov luči, da ni čisto svetlo v sobi, ker vrat pa ne smemo zapreti. Nabavili smo pa tudi prižiganje luči na daljavo - oddajnik. Tako, da mi ni treba več vstajati nonstop iz postelje. Spi pa v svoji sobi.

Zdaj že sicer gre na hodnik in si prižge luč prej pa redna panika. Kdo bi jih razumel

Jaz se pa včasih bojim njega, ko ponoči rogovili naokrog v temi
Ne, res! Stikalo mamo dovolj nizko samo v kuhinji, da ga doseže, sicer pač ponoči, če je treba, gre lulat v temi.
Boji se pa senc, kar je pa potegnil iz Nodija.

Predlagam ti, da se ne kregaš z njo, ker se bo samo še bolj upirala, ampak ji lepo poskušaj dopovedat, da sta vidva itak ob njej in da naj spi v svoji postelji, kot vsi veliki otroci. Bodi dosledna, ampak ne na silo.
Upam, da vam čimprej mine.

Hvala za vse nasvete!

Ja tamalčki vsakiči z lepim in mirnim glasom pač 5krat ali večkrat povem, da spi vsak v svoji postelji (je pa lukava, reče, da ona spi SAMA v svoji postelji, jaz pa mam atija v moji in torej NISEM SAMA....), nikoli je ne kregava, ker prleze k nama, samo lepo mirno ji dava lupčka in hop-nazaj v njeno posteljo, tako res zelo na miren način, nikoli tudi ni jokanja ali dretja. Samo pogleda tak milo in reče "mami/ati, mene je taaaak strah te teme..."
Zdaj razmišljam, če je bila mogoče kriva ena knjigica o malem medvedku, ki ga je bilo tudi "strah teme, ki je okrog njega". Hm. Smo jo dobili in seveda je želela, da jo prečitamo.....In smo jo SAMO ENKRAT, kar tudi ni običajno zanjo. Tak, da mogoče je to sprožlo vse skupaj....

Bomo poskusi s prižgano lučjo na hodniku spodaj, da ne bo naju z možem preveč motila, na vrata spalnice gre danes gor prometni znak (to si je sama zaželela), pa mogoče še kaj "začaram" zvečer, da bo na "varnem".....

Ponoči pa nikoli ne gre lulat, se potem zjutraj "važi"-lej mami, kaaaaaaaki curek.....

Je pa trenutno v neki "fazi", ker zdaj prvič dva dni zapored ni hotela v vrtec-ko smo bili že tam, je pritekla iz igralnice in skoraj jokala, da ne bi šla v vrtec....Tako, da nekaj jo muči, bomo poskusli s pogovorom ugotoviti, kaj...čeprav bo težka, ker tamala že od nekdaj ničesar ne pripoveduje in je težko iz nje kaj "zbezat". Upam, da se bo vsaj malo odprla. Danes imamo še govorile ure, mogoče mi bo vzgojiteljica kaj pomagala.....

Sicer pa vse te otroške "faze" minejo; naj bodo dobre ali pa slabe.....

lep pozdrav vsem!

------------------------------