Ta članek sem pred kratkim prebrala, ko sem dobila na mail novičke.

Kaj naj rečem? Jaz imam zelo pozitiven odnos do šole, tudi sinek se zelo veseli. Vsak dan vzame iz omare torbico, prelaga potrebščine, jih gleda, boža...

Vendar pa opažam zadnji mesec, da je kljub vsemu v stiski oz. ga je strah neznanega. Zvečer noče zaspati brez mene, joče, da ga je strah.

Pa sem ga stisnila k sebi in malo povprašala, česa ga je strah - mi itak ni znal povedat... pa sem ga sama vprašala, če ga skrbi, kako bo v šoli. In ja, skrbi ga, kako se bo moral učiti.

Sem mu razložila, kaj se bodo v prvem razredu učili, med drugim sem rekla, da se bodo učili seštevati, 1+1=2. In se je smejal ter prišel do ugotovitve, da on sploh ne rabi it v šolo

No, debata je seveda tekla naprej.... v glavnem, ja, ga je strah neznanega. In upam, da se bo ta strah že prvi dan razblinil

_____________________________

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Pa smo kompletni... No, odvisno, kaj je komplet :)