EVI SO PRED ENIM MESECEM POTRDILI CELIAKIJO, TAKOJ ZA TEM SVA PREŠLI NA STOGO BREZGLUTENSKO DIETO - KAR NI POVZROČALO VEČJIH TEŽAV. Nato kar nenkrat ni hotela več v vrtec, je rekla da jo boli noga, pa tebušček, pa glava... pa se boji da bo morala spat, pa se boji kaj se ji bo sanjalo, pa se boji kaj ji bo rekla vzgojiteljica...
Danes zjutraj je tulila in brcala da ne gre v vrtec , pa sem ji rekla da ne rabi pa jo izpišem in je spet tulila da to pa ne ker bo še šla...
Drugače je zelo pametna punca, v vrtcu in doma je vedno odlično sodelavala... sedaj pa nikakor ni bolje vedno slabše..
v vrtcu sem preverila pa ni nič narobe, čez vikend smo šli na morje kjer je bila v čudovitem okolju z otroci na kar naenkrat znori ker se je predrl njen gumijast ježek, pa ni pomagalo da dobi drugega.... pol ure pa je bila spet kot nova, najbolj srečna
lepo prosim za kakršen koli nasvet, saj sem totalno na dnu.

< Sporočilo je popravil Flavia RR -- 4.5.2011 14:53:00 >

To kar doživljate so te večje težave, za katere praviš da jih ni. Si totalno na dnu - si enako kot se počuti ona.

Poskusi se vživeti v njena leta. V trenutku ti obrnejo življenje na glavo, življenje ki je bilo brezskrbno naenkrat postane težavno. Ves ta občutek varnosti je porušen, saj se tvoj otrok zaveda tega, česar še marsikateri odrasli ne - da je življenje nepredvidljivo. In tega se zave v obdobju ko si otroci ravno ustvarijo to sliko varnega okolja.

Tako da ji je ta diagnoza povzročila tako velik vtis, tako grozen, da jo vsako majhno razočaranje "vrže v doživljanje" te stiske.

Veš, tebe je to zelo prizadelo in ona to dobro ve, da če je tebe prizadelo, je to zelo hudo. Sploh pa še ker ve da tvoja prizadetost izhaja zaradi težave ki jo bo ona mogla živeti. Zato jo je tudi strah.

Kako preprečiti? Ni ti treba preprečiti. Potrebno je samo da se vsakič ob takšni njeni reakciji spomneš da to ni zaradi "gunijastega ježka" ampak zaradi njenega občutka "da je zopet izigrana". Da je življenje do nje "zopet nepravično". In odreagiraš s tem zavedanjem. Tako jo boš naučila se pomiriti.

Hvala za sodelovanje,
Kar ste odgovorili je zelo prav, ampak jaz še vedno ne vem kaj naj ji povem, kako jo naj zjutraj zmotiviram da bo šla z veseljem v vrtec?
Kako naj ravnam ko me drži za hlače in joče da naj ne odidem? velikokrat ji povem da jo imam rada in se pomeniva kaj bova delali ko pridem iz službe... pa ne pomaga dovolj..

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]