Kot nekateri veste sem 11.3.2008 rodila mrtvega sinka Gašperja. V tem času sem spoznala, da se o tem dosti premalo govori. Ljudje se nas najraje izognejo...Pravzaprav se nisem imela na nikogar obrnit in ga vprašat, kako je pa on preživel to. Vsaj v živo ne. Tako sem potrebovala nekoga, ki bi mi rekel: Saj bo hitro minila ta grozna žalost. Spet se boš smejala kot si se nekoč. Vem kako hudo ti je! 

Zato sva se s TamaroJ pogovarjale, da bi takšno srečanje marsikomu pomagalo. Tudi nama! Vem, da nas je tukaj veliko mamic in očkov prav posebnih otročičkov-ANGELČKOV. Nekako sem si predstavljala takole. Kdorkoli, ki ima podobno izkušnjo kot jaz je vabljen v Arboretum Volčji potok. Kdaj, pa bi bilo najbolje, da se dogovorimo tukaj. Predlagam recimo 6.6.2008.

Matejčika, Tamara mi je že povedala za to srečanje in sem za.
Imaš prav, da se o tem premalo govori. Sama imam zelo veliko vprašanj, vendar ne vem, komu bi jih zastavila. Na forumu se pač o tem ne sprašuje, ker je tema zelo boleča in intimna.
Meni 6.6. odgovarja, samo še uro dorečemo.

Mamice držite se... Dobro, da se boste dobile. Se mi zdi, da je lažje, ko ugotoviš, da nisi sam.

Vse lepo vam želim!

Evo super Matejčika . Jaz se tudi pofočkam. Samo glede datuma bom poskušala še sporočit. Mislim, da je to petek... Bom sporočila upam da danes, jutri.
Upam, da se nas nabere nekaj in da se v mirnem in prijetnem okolju pogovorimo odprto o tej boleči temi in si nalijemo optimizma za naprej.

mamice in očki...javite se


_____________________________

Amor Omnia Vincit

Aja, kakšne pa imete predloge glede ure srečanja?

_____________________________

Amor Omnia Vincit

Jaz sem malo zamešala datume, morda bi bilo bolje, če se dobimo v soboto, ker v petek, so nekateri še v službi in potem je pa že malo prepozno,ne. Tam nekje okoli 13. ure. Recimo.

Super. Torej predlagan datum je torej 7.6.2008 v Aboretumu Volčji potok ob 13:00 uri.

No, jaz potrjujem torej



_____________________________

Amor Omnia Vincit

Meni pa ravno tako pade ta datum, da še ne vem zarad varstva za tamalo. Se bom potrudila. Potrdila pa še ne bom.

Lahko jo pa zraven vzameš.

Sem upala da bo večji odziv. Da se nam bo pridružil kakšen starš, ki je dobil angelčka že pred nekaj časa.  Bomo pa same. Bo tak tudi fajn.

Matejčika, če bom hotela v miru kakšno rečt z vami puncami, je bolje, da ostane doma  Stara je 18m in živahna kot le kaj!

Lepo,da se boste dobile. Zelo podpiram to. Toda zame je preveč boleče,čeprav je že tri leta in pol od tega. Še  zmeraj mi je hudo in mislim,da bi se rana še ponovno preveč odprla.
Ve pa kar pogumno.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

7.6 bo minilo eno leto, odkar sem v 23. tendu izgubila dvojčka..... tako kot anajmad je tudi meni še vedno zelo hudo in bi mi srečanje povzročilo oz odprlo rane....
Upam, da bo vam pogovor pomagal.... meni žal ne bi...

pomota pri datumu: 27.6.2008 bo minilo eno leto..,

Saj zastopimo. 

Ja, tudi jaz sem upala na večji odziv.. Razumem, da bi nekaterim srečanje odprlo rane... jaz sem pač tip, ki mi jih pogovor in deljenje izkušenj celi. Bistveno lažje mi je, če se o tem pogovarjam in predvsem delim optimizem za naprej. Ja, kljub hudi izkušnji nočem obstati na mestu in pač gledam naprej. Mojega sončka bom vedno nosila v srcu in že zdaj ga čutim in jemljem kot nekakšnega ''pomočnika'', da gledam v lepši jutri. Je naš angelček, ki nas čuva in zaradi njega nas ne sme biti strah prihodnosti. Ni črna. Zaradi preteklosti nas ne sme biti strah prihodnosti. Ja, mogoče je res lahko govoriti in težje to spraviti v vsakdan. Ampak s tem, da se poskušamo vsaj usmerjati naprej v lepši jutri, smo že veliko naredili. Moj angelček Jakec si,verjamem v to, želi, da njegova mamica nosi nasmeh na obrazu in da jo misel nanj nežno pogreje pri srcu. Ne želi si, da sem cele dneva žalostna. Ve, da ga nosim v sebi in da bo zeme vedno nekaj posebnega. Moj mavrični otrok. Ki mi daje upanje...in ne jemlje.

Mogoče so nekaterim te besede čudne... ampak tako pač je.

Želim si srečanja z mamicami, ki jih je v življenju doletela takšna izkušnja. Spile bomo kavo, iz sebe mogoče sprostile še kakšno breme in morda tudi ena drugi poklonile vsaj misel, ki bo osmislila prihodnost. Morda bomo ena drugi pomagale razumeti. In predvsem zavedanje, da v tem nismo same.
Mogoče pa bomo samo popile kavico, rekle kakšno o vremenu... in odšle vsaka po svoje. ne vem, poskusiti ni greh .


Kako smo pa zdaj z datumom? Če ne gre 7.6....bi mogoče šlo 14.6.?


_____________________________

Amor Omnia Vincit

To si pa napisala tudi moje misli!

matejčika, moje iskreno sožalje in čestitke za pogum, da govoriš o tem 

_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

Matejčika-jaz bi z veseljem prišla ,pa mi je žal predaleč.Tako ,da mogoče pa kdaj le ,ampak mislim ,da imajo solzice večkrat takšna srečanja ,zato se jima lahko tud tam pridružita.

lp
n.