Ima mogoce kdo izkusnje s frenotomijo jezika (rezanje membrane - nitke pod jezikom)? Pripenjam se besedilo iz http://med.over.net/forum5/read.php?94,4193430 tamkajsnje moderatorke "LLL Mojca"
"KRATEK JEZIČEK, KRATKA MEMBRANA POD JEZIČKOM
Kožica/membrana pod jezičkom, ki jezik pripenja v ustno votlino, lahko ovira dojenje. Včasih težavo odpravimo ali omilimo z izboljšanimi načini pristavljanja, včasih pa to ni dovolj. Delno je odvisno tudi od materinih dojk; če sta bradavici srednji ali majhni in je tkivo bolj prožno, bo dojenček morda kljub kratki membrani lepo sesal in mati ne bo čutila bolečin.
Nekateri dojenčki s kratko membrano imajo težave ostati na dojki, ker jim membrana preprečuje, da bi stegnili jeziček in pravilno zaobjeli dojko. Nekateri zato slabše pridobivajo na teži, so nemirni na dojki in morda tudi zahtevajo nenehno dojenje (bi bili ves čas na dojki). Nekateri imajo prav podobne težave s hranjenjem po steklenički (spomnimo, da je cucelj običajno v primerjavi z bradavico velik in manj prožen in ga je morda še teže zaobjeti). Nekateri dojenčki s priraščenim jezičkom se dojijo dobro na eni dojki, ne pa tudi na drugi.
Mati ima morda poškodovani bradavici. Kadar otrok slabo sesa in počasi napreduje, ima morda zmanjšano zalogo mleka. Večje je lahko tveganje za mastitis. Če dojenček ne zmore iztegniti jezička prek spodnje dlesni, se dojka lahko med dojenjem vklešči med dlesni in povzroči poškodbe bradavic. Nekatere matere opažajo, da so njihove bradavice po podojih nekako zmaličene.
Težava ostati na dojki in cmokljanje med podojem sta znaka, da dojenčku ne uspe obstati primerno prisesan in da morda dojke ne prazni, kot bi jo moral. Dojenček, ki dojko med podojem pogosto izgublja, verjetno nepravilno uporablja svoj jeziček in bi moral biti pregledan tako glede membrane pod jezičkom kot tudi drugih morebitnih vzrokov (povlečenje jezička nazaj, privihanje konice jezička in drgnjenje ob bradavico ipd.).
Kratka kožica morda dojenčku onemogoča, da stegne jeziček pred spodnje dlesni ali spodnje ustnice. Pri nekaterih dojenčkih kožica sega prav Do sredine konice jezička, kar jeziček povleče tako, da vidimo srčasto obliko. Nekateri jeziček lahko stegnejo prek spodnje dlesni ali ustnice, a kratka membrana ga vleče, da se privihuje navzdol. V manj izrazitih situacijah morda te znake komaj opazimo, membrana pa je vendarle lahko toliko prekratka, da vpliva na dojenje.
Kratka membrana je lahko dedna, so pokazale raziskave. Pogosto mati pozna še koga v družinis takšnimi značilnostmi.
Težave z dojenjem se pri dojenčku s kratko membrano pod jezičkom morda rešijo sčasoma same, brez posebnih ukrepov. Premikanje jezička namreč povzroči, da se kožica postopno raztegne, ali pa dojenček osvoji tak način premikanja jezička in ustnic, da izboljša učinkovitost sesanja.
Če se dojenje ne izboljša ali če mati ne želi čakati, preverite možnost, da bi preščipnili otrokovo membrano. Postopek ščipanja kratke kožice pod jezičkom, imenovan frenotomija, je preprost in se lahko opravi kar v zadravnikovi ali zobozdravnikovi ordinaciji (brez šivanja in anestezije). Tega postopka v današnjih časih nekatri zdravniki sicer nič kaj radi ne opravljajo, zato ima mati lahko težave najti zdravnika, ki bi bil poseg voljan izvesti. Če pediater ne želi, bi morda lahko poskusili pri drugih pediatrih, oralnih kirurgih, zobozdravnikih, specialistih za ušesa in grlo ali splošnih kirurgih v svojem okolju. Obstajajo merila, na podlagi katerih specialisti preverijo funkcijo in videz membrane in nato ocenijo, ali je poseg potreben.
Če je kratka kožica ovira pri dojenju, mati lahko po posegu takoj opazi izboljšanje, lahko pa traja tudi teden ali dva, preden dojenček osvoji novo, pravilno tehniko sesanja.
Zelo redko se dojenček rodi s tako kratko kožico, da se sploh ne more prisesati oziroma nenehno izgublja dojko - v takih situacijah običajno izgoblja težo tudi v dneh, ko se kolostrum že spremeni v belo mleko.
Pri nekateri dojenčkih lahko težavo rešujemo in dobro rešimo tudi tako, da izboljšamo pristavljanje. Posebno pozornost namenimo temu, da dojenček odpre usteca zelo na široko (pomagamo mu z dotikom spodnje ustnice ali bradice), ga nato zelo na hitro in odločno potisnemo na dojko in ga držimo zelo blizu, zaritega v dojko ves čas hranjenja, tako da je bradavica, kar se da globoko, le nosnici sta sproščeni (konica nosu se dojke dotika, bradica je običajno zarita v dojko). Najbolje bo morda deloval položaj, pri katerem drži mati svojo roko za dojenčkovo glavico in mu z rahlom pritiskom pomaga, da ostane dobro prisesan. Tak položaj je koristen, dokler se stanje ne izboljša.
Če kljub dobremu prisesanju otrok slabše pridobiva, bo morala mati morda črpati mleko in ga dojenčku dajati po steklenički.
Običajno dojenje v taki situaciji postane opazno lažje, ko je dojenček star 4-6 tednov in njegov jeziček že nekoliko zraste. "
). Priraščen jezik sem opazila takoj v P (bil je tudi popolnoma priraščen), uspeli pa smo to prerezat veliko kasneje. Danes, pri še ne 4. letih ima sicer še vedno srčasto obliko jezika, ampak gibljivost pa je sedaj nemotena. Ima pa moj mlajši tudi priraščen jeziček, ampak precej manj, tako da smo mislili, da bo šlo brez rezanja. Pa žal ne (jezička sploh ne more, ne zna 
