Ojla!

Ne vem kam naj tole temo uturim, sam se mi je zdelo, da še najbolj sem paše...

Pri nas v službi (drugje se mi zdi, da se ne srečujem tolk s tem) se že dolg časa velik govori o tem, da ta mladi ne spoštujejo starejših, da je blo včasih drugač, da včasih, ko so bli oni mladi, ni noben upal rečt ne, pa vse so vikal pa oh in sploh...In na trenutke mi vse skup že preseda, ker se mi zdi, da se s tem pretirava, da je joj...Sem že razmišljala, da bom uvedla nov termin in sicer Spoštovanje do mlajših...
Mene pa zanima kako vi gledate na to spoštovanje do starejših per se? (zanima me tako mnenje mladih kot malo starejših) Kaj sploh je spoštovanje (na splošno)? Kaj si vi predstavljate kot spoštovanje do starejših? A od vaših otrok pričakujete, da najprej oni vas brezpogojno spoštujejo (ker ste pač starejši in avtoriteta) in šele potem vi njih (ciljam na to, da se otrok uči spoštovanja z zgledom)?
Uh...tolk vprašanj se mi tukej postavlja (in se mi jih bo najbrž še več skozi debato) in moram priznat, da imam stvari še čist preveč nerazdelane...Zato bom hvaležna za kako konstruktivno debato na tole temo.

po navadi je tako, da vsak clovek zanje to kar je sejal.
spostovanje samo zaradi let zame se ni argument, prej nezadovoljstvo osebe. jaz spostujem glede na osebnost a ne obtozujem glede na nevednost.

Vsak človek, ki ga ne poznaš, si zasluži spoštovanje. V tem primeru cijam na odstopanje sedeža na avtobusu...
Ko človeka spoznaš, se odločiš, a je vreden tvojega spoštovanja. Če ni, je tvoj odnos z njim samo obvezen (če je to v službi ali na aerobiki...). Če je, lahko nadgrajuješ ta odnos z vnašanjem prijateljskih prijemov.

Nekateri starejši pretiravajo, ker zahtevajo, da se jih brezpogojno spoštuje (pa čeprav je prej zavezal mlade muce v vrečo in jih utopil). Tak je recimo naš sosed...
Spoštovanje do mlajših pa bi lahko tudi uvedli, saj dostikrat dobijo izjave kot so, ko smo bili mi mladi, pa tega nismo tako...

Mora pa vedno biti vzajemno. Ne morem spoštovati osebe, ki mene ne spoštuje...
Kar se pa otrok tiče, pa imajo najino brezpogojno ljubezen, kjer je spoštovanje "per se" in spoštovanje njunih pravic vodilo, ki se ga bova vedno držala...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Se podpišem pod te stavke.
Spoštujem vsakega človeka, dokler ne ugotovim, da si mojega spoštovanja ne zasluži. Kriterije za ta "zasluži" imamo najbrž vsi drugačne, zato se mi definicja tukaj ne zdi potrebna. In ne vidim nobenega posebnega argumenta za to, da naj bi se starejše ljudi spoštovalo predvsem ali celo izključno zato, ker so starejši (od mene). Leta so samo številka. Spoštuje se človeka, njegov karakter, ne pa njegovo starost. Ja, lahko rečemo, da je nekdo "dočakal spoštljivo starost", ampak to s spoštovanjem te osebe nima nobene zveze. Kako izkažem svoje spoštovanje do nekoga? Načinov je veliko, ampak mislim pa, da prednjačijo civilizirana komunikacija, toleranca do drugačnosti, pripravljenost pomagati, hvaležnost in zaupanje za/v predano znanje in dobra beseda tretji osebi.

hja pri nas je tak, da so naši starejši ljudje vse prej kot vljudni. Mene s od majhnih nog učili da je potrebno starejše pozdravljat. ok sem to prakiticirala in od 10 pozdravljenih starejših na poti iz šole domov so mi samo 4 odzdravili . In potem pridem domov pa vprašam očeta zakaj naj nekoga pozdravljam če mi ne odzravijo. In tako sem začela pozdravljat samo tiste ljudi katere poznam. Prav tako pozdravim ljudi katere sem že večkrat srečala v naši trgovini pa čeprav se osebno ne poznamo. Prav tako pozdravljam mlajše katere sem poučevala karate , ker veliko jih je sramežljivih pa zato jaz prva pozdravim. In se mi ne zdi to nič narobe. Kaj se tiče odstopanja sedežev starejšim in nosečnicam, to sem jaz vedno spoštovala. Prav tako isto naredim v nabito polnih čakalnicah pri zdravniku, ali v trgovini v koloni spustim naprej nekoga ki ima veliko manj v vozičku kot jaz, ne glede če je mlajši ali starejši. Meni pa se zelo lepo zdi stisk rok. Mene so starši že od 4 let dalje učili da sem vsakemu h kateremu smo prišli na obisk ali pa če smo se srečali po dolgem času kje v mestu dala roko. In roko sem mogla prav stisnit ne samo tak. In na ta račun sta naša dva veliko krat dobila pohvale kako imata lepo vzgojene otroke. No jaz bom svoje vzgajala po istem kopitu. Je pa res da je veliko ljudi katerih ne spoštujem in jih tudi ne j***** pet posto. Ne glede če so stari 80 ali 20  let.

jest se po večini strinjam z vsem napisanim. bi pa odprla še en pogled:
predvsem starejši namreč enačijo spoštovanje s 'kimanjem' in je vsako nasprotovanje za njih 'nespoštovanje'. to opažam že pri svojih starih starših (in včasih že starših), ko je njihova beseda alfa in omega (tudi če se očitno motijo) in sem jest pišanc in zelena pod nosom in nimam pojma o pojmu in odgovarjam in sem nespoštljiva. mislm, wtf?! a sem čudna?


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

to tudi mene zelo moti. Če nisi njihovega mnenja potem si nespoštljiv, nevljuden in slabo vzgojen. Uh zaradi tega se midvi z babico veliko krat pičima. Pa tudi moj oče se z njo velikokrat skrega. Ker sta ob ista karakterja. jaz pa ji pol rajši prav dam kot pa da se še preveč razburi.

Ma starejše je težko razumet, ker so včasih še 100let za medvedom in ne morejo sprejet dejstva, da lahko mladi znamo več od njih in da nam ni treba vedno delat po nihovih navodilih in tako, kot so oni to delal pred 120 leti.
Hočejo imet v vsem prav, čeprav nekak ne sledijo modernizaciji in tehniki. Potem so pa užaljeni, če ne delaš tako, kot to oni delajo že nevemkakodolgo

Se popolnoma strinjam.

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!

Večina ja, niso pa vsi takšni.

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!

Se strinjam.

Spostovanja ne dolocajo leta, ampak osebnost. Leta jim dodajo patino, ampak ce ni podlage, se ta nima kam prijeti.

Zdi se mi, da ti starejši ljudje potrebujejo potrditev. Sami več ne zmorejo, zaradi novosti tudi ne znajo marsikdaj narediti kot mladi in verjamem, da se počutijo odrinjene. Nekateri stajejši pa niti slišati nočejo za novosti, bog ne daj, da bi kaj spremenil in to posledično na bolje.
Je pa tempo dela danes čisto drugačen kot tudi način dela kot pred dvajsetimi leti.
Je pa čisto odvisno od osebe, ali jo vikam ali ne, povečini tudi starejše sodelavke ne želijo, da se jih vika (tikam jih, če res to želijo), ker smo kolektiv, ker smo tim.

< Sporočilo je popravil decembrka -- 7.1.2009 19:36:34 >

Se kar podpišem.
Pa še nekaj bi dodala. Kar se mi zdi ful smešno, pa v tujini tega niti ne prakticirajo tako zelo, ampak mi je smešno, kako ljudje enačijo spoštovanje in vikanje. Se še prav spomnim nazaj, ko nam je v prvem letniku faksa rekel eden izmed profesorjev: nikakor me ne vikajte. jaz tukaj vse prisotne spoštujem in jih imam namen tikat, tako da prosim, da spoštujete tudi mene in me tikate. In zanj je bilo vsako vikanje izraž nespoštovanja do poznanega človeka. nekaj v tem smislu, je od tega preteklo že mnogo vode, ampak vedno, ko vidim, kako so ljudje skrajno nespoštljivi pa forsirajo tisti svoj Vi,VI, Vi, se vedno spomnim na tega profesorja in mu dam prav.


_____________________________

Menda bomo zibali...drugič ;)

Samo zato, ker so starejši, jih jaz absolutno ne spoštujem. Jaz vsakega spoštujem (ali pa ne) kot človeka, ne glede na to, koliko je star. Je pa res, da je glede na izkušnje, starejši človek lahko modrejši. Nikakor pa to ni pravilo.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Mene pa moti, ker zamenjujete spoštovanje z vljudnostjo. Do vsakega človeka moramo bit vljudni. Spoštovanje pa poklonimo tistemu, ki si ga po naših lastnih kriterijih zasluži. Spoštovanje ima zame globok pomen in ga ne zmorem poklonit popolnemu neznancu. Lahko sem pa zelo vljudna, prijazna, uztrežljiva. Iskreno, se razume.

Pa mogoče še to. Velikokrat me razočara ravno nevljudnost starejših. Ker pač pričakujejo, da, ker so starejši, zaslužijo bonitete vsepovsod. To zahtevajo agresivno in brezobzirno. Od mlajših pa pričakujejo ravno nasprotno. To se mi zdi skrajno ponižujoče.
Opazila sem to predvsem v odnosu starejših moških do mlajših žensk. Konkretno pri delu ki ga opravljam in imam zelo veliko kontakta s strankami.

No, mogoče sem se malo narobe izrazil s primerom... Hotel sem samo poudariti, da ima pri meni vsaka oseba potencialne možnosti za spoštovanje. Ko pa to osebo spoznam, se pa odločim za pro ali con...
Če si vljuden si tudi spoštljiv in obratno, razen če si hinavsko vljuden...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

zato sem pa povdarila tisto iskreno vljudnost in prijaznost, ki je meni nekako prirojena. Ker v prvem kontaktu z ljudmi vedno iščem dobro in pozitivno in ker pač naj bi lepa beseda lepo mesto našla. Vendar je vse manj tega...na žalost.
Tako kot se ozračje globalno segreva, se ljudje globalno ohlajamo....se mi zdi

to nevikanje mene zlo moti npr. pri natakarjih...
zadnjič greva midva z mojim v eno restavracijo in sva bla tko na pol športno oblečena in pride en natakar, ki je bil po moje ravno ene 10 let mlajši od mene, pa reče, čao kva bosta... pa tko moj pove, pa se k men obrne.. kva boš pa ti?...  ga gledam neki časa, če prov šlišim... ne vem no, se mi zdi, da do stran je pa ja treba bit vljuden pa jih vikat ne glede nato, kolk je kdo star, kako oblečen al pa karkol... če bi prišla pa v ta nobel montlu, bi bla pa gospa kaj boste al kva... ma dej...

Moji sosedi iz otroštva sta imeli zivega pradedka. Ni mogel vec hoditi in si je "prisluzil" eno vlazno sobico v kleti domače hiše. Njegovi pravnukinji sta me enkrat poklicali, da grem z njima do pradedka, ker im je babica zabicala, da mu neseta vodo. Drezali sta ga tako nesramno, govorili sta z njim tako nesramno, ena ga je celo z njegovo palico drezala pod rebra ko je poskusal vstati.
Spomnim se, da mi je bilo tako nerodno, da sem pobegnila domov. Se danes me je sram, da sem tam sploh bila in se bolj me je sram, da nisem vsaki pritisnila eno krepko okoli uses.

Vedno pa se, ko beseda tece o spostovanju starejsih, spomnim te scene. To nespostovanje starejsih ni noben novodoben pojav. Vsaka generacija ima isto - ko smo mi bili mladi....

Ce gledam v generacijski perspektivi se trudim s starejsimi ravnat tako, kot bi si sama zelela, da bi z mano ravnali, ko bom (ce bom dozivela) v njihovih letih.


_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related