Lepo pozdravljeni vsi ki boste obiskali to temo in pa seveda tistim ki mi boste pomagali pri treznemu razmišljanju in mi modro svetovali...

Sem 22 letna študentka predšolske vzgoje. Za ta študij sem se odločila ker me delo z otroci izpopolnjuje v vseh pogledih....s fantom sva že leto in pol skupaj...od tega skoraj toliko živiva skupaj. že od prvega dne vem da je moja sorodna duša saj je ljubezen ki jo ćutim do njega neskončna ,,pred kakim tednom sem opazila da mi menstruacija zamuja in sem včeraj opravila test ki pa mi je potrdil da sem noseča....kljub temu da se že od samega začetka pogovarjava in neprestano hecava o najini družini je tokrat šlo za res..oba sva bila zmedeno pozitivno presenečena dokler nisem poklicala svoje mame ki me je nadrla in doživela živčni zlom....sva namreč oba nezaposlena z konstantnimi problemi s službo....(ne plačujejo, ni dela, izkoriščujejo,,,) študentska dela pač....neglede na vse pa sama srbiva zase z OBČASNO pomočjo staršev....že nekaj let se vbadam z depresijo in sem pred kratkim nehala jemat tablete....zaradi vseh teh razlogov me seveda vsi spodbujajo k splavu....

višek vsega pa je ta da tudi fant misli da je to najbolj pametna rešitev.....saj meni da nisem dovolj odgovorna za nekaj takega......jaz reeees ne vem kaj naj......vedno se si rekla da na to ne bom nikoli pristala....zdaj pa ne vem naj se odločim da otroka obdržim in vse druge nastrojim proti sebi al naj poslušam ˝pametne˝ nasvete odraslih....


proosim naj vsaj nekdo odgovori

< Sporočilo je popravil Flavia RR -- 4.5.2013 9:27:52 >

_____________________________

B_M

Sama ti bom napisala kako sedaj gledam, čeprav ti nihče ne more olajšati odločitve in verjamem ti, da ti je zelo težko. Tudi sama sem vedno govorila najprej faks, pa služba, pa stanovanje in potem pridejo na vrsto otroci. Pa vedno ne gre kot smo si zamislili. Vse mi je uspelo, le tako zaželjenega otročka ne. Sedaj pri 37 po petih letih boja z neplodnostjo sem zanosla. Neizmerno srečna:). Tako, da si dobila svoj zaklad, res v ne najboljšem trenutku....ampak je bitjece.

Odločitev je tvoja, če bi imela v partnerju podporo verjetno ne bi razmišljala o splavu... Kakorkoli se boš odločila vedi, da si se prav za ta trenutek. Želim ti da se odločiš, tako da bo tebi ok.

Če rabiš koga za pogovor pa piši tudi na ZS.

Tudi sama sem bila toliko stara kot ti sedaj, ko sem zanosila in tudi ni bilo načrtovano, obadva brezposelna, skratka v podobnem položaju kot sta vidva sedaj...jaz sem že takoj, ko sem zagledala partnerju povedala, da splava ne bom šla delat, seveda me je skrbelo kaj in kako bo, ampak sem rekla nekako bova že, ko sva veselo novičko povedala svojim staršem so bili presrečni in so nama pomagali in tudi sva imela srečo in obadva dobila zaposlitev...uglavnem, za to se boš morala odločiti sama, poslušaj sebe in svoje srce, starši se bodo, če se boš odločla, da obdržiš omehčali in vama bodo pomagali...Jaz sem ena izmed tistih, ki sem odločno proti splavu, ko samo pomislim na pare, ki se vrsto let trudijo, da bi zagledali in imeli enkrat v naročju svojga otročka pa ga ne morejo imeti, si rečem srečnica si, da lahko zanosiš in ne znebi se nedolžnega bitjeca, ki raste v tebi, koliko deklet bi rade bile na tvojem mestu pa na žalost ne morejo biti

Podobna zgodba,kot pri meni pred leti.Midva sva se skupaj odločila za splav in danes mi ni žal.Sedaj sva na svojem imava redno zaposlitev in v tem mesecu pričakujeva prvega .

Zivjo!

glede na tvoj nick: bodoca mami, vidim, da si zelis otrocka... js sm zanosila z dobrimi 23imi leti, v zadnjem letniku faksa, brez sluzbe (niti obcasnega studentskega dela)... razlika je v tem, da sva midva otrocka nacrtovala in da so bili oboji starsi srecni, ko so zvedeli za veselo novico...

Odlocila se bos sama, js ti lahko povem kaj bi naredila na tvojem mestu - obdrzala bi dojencka, oprema za tamickene se da dobit po ugodnih cenah, marsikdo je pripravljen tudi kaj podariti, ce ti uspe dojencka dojit z njim pol leta, razn plenic nimas velikih stroskov (ti pridejo kasneje s solo, do takrat bosta pa ze nasla kaksno sluzbo)...

splav je seveda opcija, vendar je taka, ki menda pusca veliko psihicnih (vcasih tudi telesnih) posledic... pretehtaj jih in razmisli ali si jih pripravljena nositi...

zelim ti, da bi se odlocila tako, da bo prav zate in za otrocka... pa veliko poguma ti zelim!

ps: ce se odlocis obdrzat dojencka in bos potrebovala kaj opreme ali oblekic pa javi na zs, zagotovo bom nasla kaj za vaju...

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

To je meni padlo v očo. Prvo sorodna duša in neskončnost, potem pa njegov mnenje, da nisi sposobna. Ne gre mi to dvoje skupaj. Toliko, kot ti do njega čustiš bi morala nazaj dobiti. Spodbudo v tvojih odločitvah, ne pa take o neodgovornosti. Ok, malo izven teme...

Mogoče pa zaradi tega njen fant tako misli.....

da je mogoče preveč zanjo prevzeti odgovornost še za otroka......

Tako bom rekla: naredi tisto kar si SAMA želiš.Če si želiš otroka potem ga imej !
Ne pustiti drugim da ti krojijo usodo oz. tvoje življenje.
Jaz sem zanosila z 19 leti.Na splav nisem niti pomislila,čeprav je fant rekel naj grem.

Če te kej tolaži.. zanosila pri 21, brez službe, brez končanega faksa in še sama sem ostala.. pa sva oba super danes ;)

Sama sem zanosla z 18leti...in z fantom sva bila skupaj tri mesece, nato pa plus, oba neizmerno vesela, moji so sicer znoreli-pa kaj...bila sva pripravljena, srecna, cutila da sva za skupaj...

bila sva oba brezposelna, a se je on hitro streznil, me ozenu. :)raziskoval moznosti za delo... Zdaj imava svojo firmo, puncka je stara dve leti, dobila sva se fantka ki je star 4 mesece...nikoli in nikdar mi ni zal za to, pa ceprav je ves svet govoril da ne bo slo, da ne zmorem...kako da ne? ;)

Bodoča mami...upam da se ta nick uresniči. Da ti povem zgodbo moje znanke.
Punca zanosila pri 18...nedokončana srednja šola...brez dohodkov odvisna od staršev. Fant je predlagal splav, tudi punca je razmišljala v tej smeri. Ko je njena mami zvedela za njeno nos. ji je rekla da dokler imajo oni kaj za jesti bodo imeli tudi za otroka in...dete se je rodilo. Punca je naredila šolo, našla zaposlitev, novega partnerja - moža, zgradila sta dom, vikend...imata super avto, ampak...čakala sta in čakala sta na detece, ki ga ni in ni bilo. In sta šla v postopek umetne oploditve in...po več poskusih se je končno prijelo in to celo dva, ampak...ss v 1. tromesečju. Žalost, žalost, žalost...ampak nista obupala in sta šla v nove boje in po več poskusih uspeh. Vsi smo se veselili trebuščka ki je rastel in rastel in ko smo čakali kdaj nam sporočijo veselo novico, ŠOK (še po več letih mi sedaj gredo mravljinci po telesu)...dete je v 36. tednu ODMRLO. In sta obupala...in ženska sedaj pravi, HVALA BOGU in MAMICI da takrat pri 18. ni šla delat splava, ker bi sedaj bila brez otrok.

Odločitev je seveda tvoja

Poznam "podobno" zgodbo kot Polona 31: prijateljica je zanosila pri 19-ih, nato še enkrat pri 21-ih Pri 24.letih pa je imela zdravstvene težave in tako ostala brez rodilnih organov. Danes sta oba otročička zdrava, ona pa srečna

Ne pravim, da tudi tebe čaka kaj slabega - ravno nasprotno ti želim, a v življenju se vse zgodi z razlogom

lp, flavia

_____________________________

Be the change you want to see in the World ...

najprej resnično hvala za tak odziv....

fant si sicer resnični zeli otroka in to več otrok ampak je trenutek v kateremu sva res neprimerno karkoli načrtovat....sicer pa vem in mi je tudi rekel da karkoli se odločim mi bo itak vedno stal ob strani.....
skrbi me pa to da naju bodo spremljali problemi še naprej in nama ne bo uspelo....
zamenjala sva 5 stanovanj v letu in pol.....pristala sva v najcenejšem in edinem ki si dejansko lahko privoščiva in ta je vlažen in plesniv.....moji starši pa nama s skupnimi močmi delata stanovanje (v njuni bajti) mislim pa da s takimi odnosi nebi bilo pametno iti živet v isto bajto....tako da zdaj je se ta dilema....da mi nekdo nonstop meče naprej kako sem konstantno neodgovorna pri sprejemanju odločitev

p.s. naj povem da me je mam imela pri 19ih in kjub temu da jo je še babi nekaj let vzdrževala imata zdaj z očetom sanjsko bajto nove avtomobile in nonstop potujeta....zdi se mi da se ji res ne da več vbadat z mano ker me krivi za vse njene živčne zlome in sekiranje pravi pa da me ima neskončno rada.....vem pa da sem edino gnjilo jabolko v njenem perfektnem življenju in nevem kaj naj....naj že enkrat pozabim da obstaja ala kaj.....itak sem ji v breme......

vsi mi pravijo da je splav edina odgovorna odločitev iz moje strani.....jaz pa še kar ne vem kaj naj....



_____________________________

B_M

Draga mamica!

Najprej čestitke za novo življenje, ki ga nosiš v sebi! To, da si postala mamica ne pomeni, da je "šlo nekaj narobe", ampak da je šlo nekaj prav.

V sebi nosiši novega človeka, dojenčka, ki bo tebi in partnerju v veliko veselje! Ne boj se. Življenje je dar.

Če potrebujeta pomoč, vama bom z veseljem svetovala, pomagala materialno, finančno, stala ob strani kadarkoli. Pišita mi na zavod.zivim@gmail.com ali me poklčita na 068 12 95 85.

Želim vama čudovit dan, poln veselja do življenja,

Katarina Nzobandora,
Zavod za pravico do življenja, ŽIV!M

To so njeni problemi, ne tvoji
Da se marsikaj, če je volja in zdravje služi. Trenutno sta v takem stanovanju, kar pa z veliko volje lahko spremenita. Plesen za nobenega ni zdrava, kaj šele za novorojenčka. Fant naj si najde delo, magari 2, malo kupčkajta denar, hodita v Eurospin kupovati in počasi bosta v urejenem zdravem okolju z otrokom in srečna. Kasneje še ti služba, neko delo pač... in evo, dete bo staro 2 leti in vi boste lahko najsrečnejša družinica na svetu

Vse se da.. ampak po tvojem načinu pisanja, bi rekla, da nisi švoh in se spravita s partnerjem en dober plan narediti, kako bosta to leto in naslednje in še naslednje mogoče, nasploh za finance in se držita plana in ni vrag, da vama ne uspe. Vama, drugi nimajo nič pri tem. Če pomagajo, hvala, vzemi pomoč, če te ovirajo... ignoriraj in jih odstrani iz svoje bližine. Kot sem napisala, oni imajo probleme, ne ti. Brez denarja pa je danes žal že toliko družin v Sloveniji, da ne bosta izstopala  ok, črn humor.. ampak marsikatera družina ni pri denarju, kar še ne pomeni, da niso srečni.

Draga bodoča mamica

Poslušaj svoje srce, saj lahko splav proti tvoji resnični volji škoduje tvojemu življenju za vedno. Tudi sama sem se borila z depresijo, celo zdravila z antidepresivi, tudi med nosečnostjo in še zdaj. Moj sinko je star 2 leti in ti povem, da se ne bi nikoli drugače odločila. Otrok da nov smisel življenju, jaz se 100x boljše psihično počutim, odkar ga imam, saj je to taka ljubezen, da se ne da opisati. Tudi jaz sem brez službe, jo pa ima hb partner. Poglej vse se da, če le želiš.

Starši so malo v šoku ta trenutek, ampak verjemi, ko bo bitjece prišlo na svet, bo vse drugače..


Vse lepo ti želim in javi, kako si se odločila :)