Doma imam 14 mesečno punčko, ki je zadnje čase pravi mali , predvsem kar se njene trme tiče in besedice "ne", ki pride iz mojih ust. Bog ne daj, da ji za kakšno stvar rečem NE, ker totalno znori! Pa trmari tudi ful, če kaj ni po njenem, že meče stvari okrog, najhuje pri njeni trmi pa je, da se v navalu trme začne butati z glavo v tla. Nekajkrat se je že kar moćno udarila (je bil hud jok).

No, do prejšnjega tedna sem jo pri njenih navalih trme ignorirala, zdaj sem pa ubrala drugačno strategijo in jo takrat, ko vem, da bo začela trmarit, stisnem k sebi ali jo vzamem v naročje.

Njenih izpadov trme je od takrat občutno manj, postala je bolj "prijazna", veliko več časa se igra sama (prej je non stop bila za mano in plezala po meni).

Kako se z napadi trme soočate ve?

Včasih na forumu namreč najdem kakšno fajn idejo, kakšen dober predlog.

_____________________________

Lp, petja

Jaz sem ga (ga) ignoriam. Sem se veliko s tem ubadala, kaj in kako bi naredila, da ne bi trmaril. Pol sem se pa enkrat vsedla in začela pet pesmi, delala svoje...pol je pa začuda nehal, tako da se to zelo redko še zgodi.

marsikaj sem poskusila (razlaganje, dopovedovanje,...), ampak pri nas se je obnesla enaka metoda kot pri srki - daj otroka ignore (saj trmarjenje traja največ 10 minut). In ko je ugotovil, da ni učinka, je odnehal.

In res več ne trmari, ker ve, da ne bo ničesar dosegel. Je pa res, da smo se tudi mi srečevali najprej z NE, potem pa celo že z ihto. Za sedaj smo uspeli situacijo reševati tako, kako pa bo  prihodnosti, bomo pa videli.

Sicer je malo mlajša, stara je 11 mesecev ampak že zna kar fajn zatrmarit.
Nardim  pa enako kot ti vsedem se na tla jo stisnem k seb, božam in ji kaj mirno govorim, da jo razumem da ji hudo, uglavnim jo tolažim in se je  nekako popravilo v pozitivno, da izbruhi niso tako pogosti.

Ignoriranje  je za otroka nekaj najhujšega, kar se mu lahko zgodi. Mogoče to pri malo večjih res zaleže, sam men se zdi moja  še premajhna da bi to razumela.

Pomagala sem si s knjigo  otroci so podoba svojih staršev, sicer so tam primeri za večje  pa se da tud za manjše otroke uporabit.

< Sporočilo je popravil Mateja82 -- 2.2.2007 12:29:37 >

_____________________________

7.3.2006 je štorklja končno dostavila prvi paket...

8.9.2007 pa še drugega :)

Saj, naš je starejši. Pri dojenčku pač ne moreš narediti tega... In nekako do 20 meseca je tudi pri nas zaleglo prigovarjanje in pogovrjanje. Pri nas so se izbruhi tovrstne trme (ihtavosti) začeli nekje okoli 23. meseca. In do 25. meseca smo jih uspešno pozdravili (za sedaj).

In ugotovila sem, da se spet nisem dobro izrazila - preskopo. Nisem mislila na ignore - v smislu me ne zanima, kaj počneš, četudi se mečeš po tleh, ampak bolj na preusmeritev pozornosti. Ko on najbolj vpije, da tega pa ne ali pa ko mu tečejo najbolj debele solze, ker želi uveljaviti svojo voljo, se jaz začnem igrati npr. s plastelinom ali z avtki... Torej na ignore dam njegovo obnašanje, ne pa njega, saj mu s tem, ko vzamem neko igračo preusmerim pozornost na drugo stvar.

ma se bom res morala naučiti pisati bolj dolge poste

Hvala, Seven, ker mi dovoliš, da se na "tvojem" forumu učim.

< Sporočilo je popravil raho -- 2.2.2007 12:37:40 >

Pri nas je trma na kvadrat...Najprej smo jo ignorirali, sedaj pa se z njo ubadamo tako, da si dopustimo čimmanj situacij, kjer se lahko trma pokaže. Recimo, imeli smo full probleme zjutraj , ne, ne babice (žabice ) oblečt..Ma, groza..In tako za vsako stvar..Ne plenice zamenjat, na bodi, ne to ne ono...In eno jutro sem užgala drugo taktiko. ko je začela vriskat in piskat sem ji lepo rekla, Liza tamle imaš omaro, greva tja in bova poiskali kaj boš oblekla..In od takrat je mir.
Druga stvar je bila oblačenje..Ona bo vse sama..Ja, itak..Ampak sem skužila, da je najbolje, da jo pustim, se obleče sama (včasih kaj narobe), rabimo malo več časa (jaz lahko ta čas pomijem goro posode )...
V trgovini - ta je pa najhujša...Tam pa res nimaš kaj, ko se začne dret in metat po tleh grem naprej, če ne pride za mano jo popkam in greva. Pa mi je čisto vseeno kaj si ljudje okoli mene mislijo.
Imam pa full problemov na sprehodih, ker naša princeska ne bi hodila..Bi se nosila .Ampak jo probam nekako zamotit ala a greva račke pogledat? Glej tam so..In že leti.
Otroci s tole trmo izražajo, da so tudi oni ljudje, svoje male osebnosti in da pač želijo, da je včasih tudi po njihovo, zato ji jaz pač dopustm, da je osebica, kadar je to le mogoče. Vedno pa to ni.


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Mi lahko katera pove kaj naredit s trmo, ko j dojenček star pet mesecev?Za zdaj se  mu vse ugodi, to ne gre v nedogled.

Jst svojga sam ignoriram...in gre na bols...ko sem se z njim sam pregovarjala in tulila in uporabljala NE v vseh oblikah je blo pa se slabs...predvsem z mojimi zivci..

prej ko razcistis v svoji glavi, prej gre na bols...

Pri nas sicer kakih resnih napadov trme še nimamo, ampak včasih pa začne tako jokat, ko ji kaj rečem "ne", takrat jo pa vzamem v naročje in crkljam in ji razlagam, zakaj ne, čeprav še ne razume tega.

pri nas je enak sistem, le da se midve igrava trgovino, kuhava, pojeva..ko se pomiri se pogovoriva o tem kaj je bilo prej narobe.
za to je treba imeti živce, tisti ki pa jih nimajo, pa rešujejo z eno po riti .