Oseba, ki ne verjame v krščanstvo (sicer vzgojena v krščanskem duhu), celo njen pogled na cerkev je kritičen, ki tudi svojega otroka ni dala krstiti, je povabljena na birmo in sicer kot boter/ra. In sprejme... A si zaradi tega potem nenačelen, si do sebe oz. do drugih iskren, da to narediš zaradi ostalih, kljub temu da ti te stvari nič ne pomenijo?
Jaz nekako gledam na te stvari, da če že greš za botra, da naj bi vsaj dal nekaj na te ''običaje'' (zakramenti), da bi ti to osebno nekaj pomenilo (da si veren) ali se zares take stvari počnejo čisto ''zaradi lepšega''? In zato ker te nekdo prosi?

Imate kakšno mnenje glede tega?

Jaz sem sicer neverna in nimam kaj dosti pojma o krščanski šegah, razen kolikor "trčim" v vsakodnevnem življenju ob njih in kolikor sem o tem pač prebrala.
Zame je pojem "botra" ali "boter" nekdo, ki gre za "varuha" otroku, predvsem v primeru, če se staršem kaj zgodi, vsaj včasih je bilo tako mišljeno. Zato se meni to ne zdi sporno, če gre nekdo za botra, pa ni ravno veren. SAj ne gre za pomoč skozi vero, temveč za pomoč, ki bo jo otrok nekoč mogoče poteboval. Pa seveda vsa darila, ki se ob teh zakramentih dobijo, so za otroka tako ali tako najbolj zanimiva. Saj če boš katerega koli otroka vprašala, ti ne bo znal nobeden razložiti, kaj to je, razne, da je dobil uro ali verižico(sedaj najbrž še kaj večjega) od botre.
Zame osebno to ni sporno, v bistvu pa mora o tem razčistit dotična oseba.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Moje mišljenje je enako Marogičinemu.

Ja, za nas, ki nismo verni, to ni sporno. Morda pa je za tega človeka, ki je sprejel vlogo botra, to čast. Se čuti počaščenega in je zato sprejel. Mogoče pa se mu je zdelo grdo reči ne. Grdo do teh staršev otroka, ki so ga za to prosili. Mogoče ja pa malo popustil v svojih načelih, pa bo po krstu z njimi nadaljeval.

Eni itak  mislijo, da je krst ali birma fešta v gostilni. Starši. Tako, da ni čisto nič čudnega, če tudi botri tako mislijo. Pa naj bodo fešte.

Jaz osebno sem verna in tudi svoje otroke vzgajam tako - dva sta že krščena in tudi hodita k verouku, ena pa še bo. Partner ni tako vzgojen, a so mu ti običaji všeč in to spoštuje (čeprav k mašam ne hodi) in pravi, da bi se rad poročil cerkveno, ker se mu zdi, da pravi smisel poroki da cerkvena poroka. Kar pa se tiče botra sem istega mnenja kot marogica, da je boter otroku kot varuh oz. skrbnik otrokom v slučaju, da se staršem kaj zgodi.

Jaz sicer imam vse zakramente, v cerkev pa ne hodim. Še polnočnice sem opustila, ker se mi enostavno ne da. Sem pa zelo vesela, da sem kljub temu botra svojemu nečaku, saj so mi ga starši zaupali, v primeru (bog ne daj), da se jim kaj zgodi. Gledam bolj s tega stališča. Če pa bo hodil v cerkev je pa čisto njegova stvar, čeprav naj bi včasih veljalo, da boter svojega krščenca vzgaja v veri. Madonca, sem pol zanič botra. No, vsaj lepa darila dobi.

Al bina, mater so sexy, nisem si mislila, da ta dieta tako deluje, da še tatoo zraven fašeš

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Kaj če pa ni velike povezanosti med njimi, med to osebo in starši oz njihovimi otroki? Dejansko, da se gre zaradi lepšega.

Jaz botra vidim kot skrbnika, če se staršem kaj zgodi (v tem primeru bi težko to veljalo). Občutek imam tudi, da se je ta pomen z leti izgubil...

jaz ne bi šla. ker bi se mi zdelo, da sem izdala samo sebe. tisti, ki me je prosil, bi pač v tem primeru moral razumet....

A to pomeni, da je ta oseba premožna ali ugledna in se gre staršem za prestiž?

splišni, mislim da ne gre za to, po pravici povedano niti ne vem zakaj je izbrana

Seveda se je pomeni izgubil niki, že zdavnaj. Dane sgre večino, seveda ne pri vseh zato, ker se pač mora iti k birmi, ksrtu...in če is povablejn kot boter, je pač grdo odklont. Evo, tako je to danes, vrednote so po večini že zdavnaj izzvenele.

samo ne razumem, da če si toliko proti cerkvi, da si potem pripravljen se it ta ''rompompom''...

očitno je res samo pomembno, da se ne zameriš...

< Sporočilo je popravil niki5 -- 13.1.2006 23:13:13 >

Mogoče pa dela uslugo mami tega otroka. Mogoče sta dobri prijateljici(saj je ženska, ali ne?) Ali pa se ji noče zamerit, ker je ona ugledna?

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

v bistvu so sorodstvene vezi.. od te osebe bratrančev otrok (oz otroci)

Veš kako je to, ponavadi, če te prosijo, ne smeš oz. ni lepo odklont, ker to je nekoč bila čast, da si bil boter nekomu. Danes pa je to predvsem velik strošek, oprosti, ampak tako je. IN zdaj, če ta oseba odkloni, si bodo milsili: seveda, nima dost, pa ne more iti za botra. Zato se bo napela do  konca, da ji bo uspelo...načelom navkljub. Mogoče je to, ni pa nujno.

Kaj pa vem. Če te zanima in če to osebo poznaš, jo ob priliki pač vprašaj, zakaj je/bo šla za botro.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Smo imeli pogovor glede tega in mi je jasno da verjetno čist iz tega razloga, da se pač ne odkloni... čeprav potem čisto iz sebe razmišljam, če bi sama to storila (sprejela, kjub mojemu preričanju), kaj bi potem to zame pomenilo.. verjetno kar to kar pravi Kira. Spet je pa verjetno odvisno kdo te prosi in kaj ti oseba pomeni. Za sorodnika, ki ga slučajno 1x na let vidim.. khm.. ne vem no..
Na srečo nisem jaz v tej situaciji...

Kakšna pa so sploh sedaj darila za birmo?

Meni se to ni zdi sporno...
Je pa res, da med takimi 'potencialnimi botri' v našem koncu naredi čistko že naš vaški župnik...Zadnjič je bil nek primer, ko je bila bodoča botra sicer verna in je imela opravljene vse zakramente, vendar pa živi s fantom v zunajzakonski skupnosti (NI POROČENA) in imata otroka. Zato je župnik ni pustil, da je botra. Pa so šli v drugo župnijo...
Tako da..tudi nekateri fajmoštri so na tem področju lahko samovoljni absolutisti

Jaz imam tako krst kot birmo, poročila pa se nisem cerkveno, pa bi šla za botro kvečjemu sestrinemu otroku ali pa otroku moževe sestre, če bi me prosili. Mislim, da lahko za kaj takega prosiš le nekoga, ki ti je res blizu - nama s sestro je šla za botro pri birmi kar mami.

Bom še jaz odgovorila in povedala svoje mnenje. Sama sem vzgojena in sem celo svoje življenje rasla z krščanstvom. Mi še danes pomeni veliko in sem vesela da je to del mojega življenja.
Za botra si seveda lahko izbereš kogarkoli, največkrat je to nekdo ki ti je blizu in bi mu zaupala svojega otroka. S časoma je ta stvar tudi izgubila svoj pomen kot so že druge napisale se danes gre samo za to da bo velika fešta in kup daril, včasih pa je boter predstavljal osebo ki otroku stoji ob strani tik za njegovimi starši...torej v primeru da bi se staršema kaj naredilo prevzame boter odgovornost da vzgaja otroke v krščanstvu,  jih tudi sprejme pod streho in jim nudi pomoč do polnoletnosti. Pa tudi če se staršema nič ne naredi naj bi boter spremljal otroka in ga pomagal vzgajati staršem če bi bilo to potrebno. No tako je bilo včasih in cerkev še vedno pred krstom tudi razlaga tak pomen krsta staršema ki želita krstiti otroka, zato bi bilo za osebo ki nima osnovne krščanske podlage in sploh želje in volje  po tej veri težko vzgajati otroka v tem duhu. Prav tako obstajajo tudi pravila (čeprav jih nekateri župniki kršijo) da je boter lahko le oseba ki po domače povedano ima kaj pojma o tej veri torej ima vse zakramente in tudi pri samem obredu javno potrdi " da se obveže da bo otroka vzgajal v krščanstvu", Zato ne vidim smisla zakaj potem bi oseba ki ni verna in nima volje in želje po tej veri delala nekaj kar NI???
Je pa res da danes krst otroka nima več takega pomena kot ga je imel nekoč dato si tudi nekateri izbirajo botre brez da bi prej pomislili ali je ali ni prava oseba za to. In oseba ki je potem primorana v to neve ali naj reče ne in se seveda zameri staršema ali pa raje požre stvar in gre v to brez svoje volje...ker jo dobesedno porinemo v nekaj kar NI.
Zato mislim da bi mogla že starša malo pomisliti koga izbrati za botra...ker dvomim Niki da bo taka oseba potem sploh lahko šla za botra s takšnimi pravili ki jih ima cerkev.

No, evo Niki, si opisala mene. Sem vzgojena v krščanskem duhu, vendar ne verjamem v boga, do cerkve kot institucije sem kritična, otrok tudi ne nameravam dat krstit, naj se sami odločijo. In me je brat povabil na birmo, če bi bila njegova botra. Pa sem šla, z veseljem, ker njegovega povabila nisem razumela kot nekaj verskega ali zaradi "lepšega", temveč kot povabilo k utrditvi najine vezi: da nisva samo brat in sestra, temveč tudi zaupnika, prijatelja.... Posebna čast. Moje sodelovanje ni imelo nobene povezave z vero, tudi njemu je bil tisti trenutek samo izvrševanje tradicije, ker je bila birma zadnjič, ko je šel v cerkev. Mi je bilo žal, ker ko sem wse pogovarjala z otroci o vprašanjih, ki so se jih morali naučiti, jih tričetrt sploh niso razumeli. Zakaj se župnik ni toliko potrudil, da bi otroci stvari razumeli? Ali je res važno samo, da se stvari samo napiflajo odgovore in slepo verjamejo, vse kar jim reče? Otroci niso vedeli niti, kaj pomeni beseda očak in kje je pomen teh stricev v svetem pismu.

Sem pa vprašala partnerja, ki nima nobenega zakramenta, kaj bi naredil, če bi se slučajno jaz hotela poročiti cerkveno, če bi mi bila cerkvena poroka pomembna. In je po premisleku rekel, da bi mi omogočil cerkveno poroko, ne zaradi boga in krščanstva, temveč, da bi ustregel meni. 
Lansko leto sta se dva kolega poročila, civilno in cerkveno in sva oba z možem šla tudi v cerkev na poroko, saj tisti trenutek najino mnenje ni bilo pomembno. Pomembno je bilo stališče ženina in neveste: če je njima cerkvena poroka pomembna, potem njuno odločitev spoštujem in sem zanju vesela. Isto je tudi z drugimi zakramenti.