Bom čisto kratka:

Hiša, v kateri so, bodo 3 stanovanja z ločenimi vhodi. Skupno dvorišče. Vsi v sorodu.

Kakšne so možnosti, da se ne skregamo?

Je to dober ''kšeft'', ali raje na svoje?

Lp 

pri meni to sploh ni vprašanje: NA SVOJE!

Odvisno od tega, kakšen človek si. Jaz bi šla veliko rajši na svoje, nekaterim pa baje čisto laufa, da so skup.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

pa tud odvisno je kaki do drugi s katerimi živiš. lahko si ti taka za skup živet, pa je drug poco-loco in ne bo ok.

mogoče bi imelo smisel probat, če bi vedno imela odprto opcijo se preselit, če ne bi štemal. ker drugače se lahko znajdeš v pasti in to pa ni fino..

na svoje

Ja, seveda:) Velja, če oba bereta.
Mislim, da če imaš možnost it na svoje, ej to skoraj vedno boljša možnost oz. vsaj bolj ziher. Velikokrat so ljudje vsi krasni, samo skup živet je pa izziv. Kaj šele, če niso tako krasni:D.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

na svoje definitivno !

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

V bistvu se strinjam s predhodnicami, če obstaja možnost it na svoje bi bila to moja prva izbira. Kjer je več ljudi so tudi večje možnosti za nesoglasja pa ne gre se vedno za to, da bi bil kdo toliko zakompliciran za z njim živet ampak enostavno zato, da ima vsak neke svoje želje in več kot je ljudi težje uskladiš vse skupaj. Sicer je res, da kamorkoli prideš se lahko zgodi, da se s kakšnim sosedom ne razumeš in ti greni življenje ( tudi če ni v žlahti ). Ampak, če bi se odločala nekaj na novo zgradit bi to bilo definitivno na svojem.

_____________________________

Verjetno je odvisno tudi katere generacije boste skupaj: bratje/sestre, bratranci/sestrične bi po moje lahko šlo. Če so pa kakšni starši v igri pa bejži stran.

_____________________________

Lep pozdrav
tasika

nosek5, ja, odvisno je od vas in vaših značajev in zmožnostjo dogovarjanja. Vse ima svoje pluse in minuse, tu boš sama najbolje vedela. Midva živiva v isti hiši kot taščica, skupno je dvorišče,pralni stroj, poštni nabiralnik in vhod, ostalo je ločeno. Dobro shajamo skupaj. V osmih letih sva se midve skregali 3x, zaradi bedarij. In sem se opravičila in začela pogovor, v smislu tapametni odneha in včasih je bolje biti malo bolj ponižen kot si v resnici.
Smo pa na začetku strogo določili pravila, pričakovanja in želje, napisali smo nekakšno pogodbo. Se mi zdi, da nam je precej olajšala skupno bivanje. Če veš, pri čem si in kaj se od tebe pričakuje in kaj ne, je na dolgi rok veliko lažje. Morda kot ideja, primer dobre prakse, če se boste podali v skupno bivanje.

Pozdravljene punce,

najprej hvala za odgovore.

Skupaj bi živeli z mojimi starši in mojim bratom, ki pa še nima druzine. Midva svoje stanovanje, starša svoje, brat svoje. Po smrti staršev pa si midva z bratom deliva pol pol. 
Gre se zato, da se je od brata vedno manj pričakovalo kot od mene --> poznanana zgodba, a ne?
Tudi pojme imava drugače razčiščene, sama sem bolj pedantna, on pa je bolj jebi veter. Ni slab človek, le druga karakterja sva.
Da bi šla z možem čist na svoje, nama nekako ne znese, oziroma se bova zapufala za 25 let, kar je too much, če ostaneva tukaj, vloživa nekje 60.000 e, in to je to.

Ful sem v dilemi in mož je bolj ZA kot jaz, čeprav se v določenih situacijah težje prilagodi kot jaz?? Če me razumete? Se mi zdi da bom med dvema ognjema, čeprav sem že zdaj povedala, da ta opcija ODPADE! 
Po drugi strani pa, življenje je že tako preveč komplicirano in kratko, zakaj bi že zdaj toliko komplicirali?! NE VEM. Huda dilema

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tudi, če bosta šla na svoje, bi za ta znesek lahko našla kaj spodobnega.

Na vprašanje, ali je smiselno iti v sobivanje z družino, ni enega odgovora za vse. Je odvisno od družine do družine.
Problem je, ker je težko ločiti osebne zadeve, razmerja od resnega sodelovanja oz. delitve deležev pri stroških, vzdrževanju objekta.

In ker se pri takšnem sobivanju 'pozabi' urediti, beri: doreči IN zapisati bistvene odločitve glede nepremičnin, konflikti, ki zaradi tega nastajajo, lahko presežejo dobre družinske odnose.

Sama mislim, da ima skupno bivanje kar nekaj prednosti. Dogovore je pa treba spraviti v pisno obliko. Tako glede pravic kot dolžnosti. V detajle.
In ločiti vse zadeve, ki se jih da. Tako, da se vgradijo ločeni števci za vsako stanovanjsko enoto. Da se vzpostavi etažna lastnina (z vsemi ustreznimi dokumenti, ki morajo biti za to izvedeni). Da vse pravice, služnosti, preužitke, uporabe dvorišča in ostalo zapišete v pogodbe. Morda na začetku malo več stroškov za birokracijo, a je potem več mira.

Če se načeloma dobro razumete in bi to vsem bila zadovoljiva rešitev, se da tako čisto v redu bivati. Sploh, če znate nesoglasja razrešiti, še preden pride do resnih sporov.
Če pa veste, da niste za skupaj, pa le ne silite 'z glavo skozi zid'.

3 druzine v eni hisi in to se familja

tu, pri boldanemu, se meni zatakne

Lulu, ne vem a se zatakne tebi ali se ti zatakne moj tekst. Dejstvo je, da bodo 3 druzine in tri zenske. Mama in hci bosta ze nekako funkcionirali, potem bo pa se brat pripeljal eno, mogoce fajn mogoce pa ne bo tako pasala v njihovo druzino in potem zacne ta nova tezit in seveda svojega fanta oz brata punce, ki tu sprasuje potegne na svoj breg in huraaaaaa vojna.

Saj ni nujno, mogoce bodo prav lepo funkcionirali, mogoce pa ne.

strinjam se s tabo, zatakne se mi pri treh družinah, ki so med seboj v sorodstvu. Pri treh družinah v eni veliki hiši niti ne, ker tako sem jaz in se super razumemo, sorodniki pa ... no, jaz ne bi šla v to s sorodniki

Na te reči se dosti ne spoznam, ampak nekje megleno imam v glavi, da so se predpisi o gradnji precej zaostrili in ni več mogoče kar sezidati blokov nekje med stanovanjskimi hišami, oziroma v vašem primeru, večstanovanjsko zgradbo. Če OPPN (Občinski podrobni prostorski načrt) predvideva npr. največ dvostanovanjsko hišo, pa določeno višino, ne bo več tako preprosto (verjetno celo nemogoče) pridobiti dovoljenje, da se zgradi večstanovanjska zgradba) Da pa že takoj na začetku zastavite trostanovanjsko, močno priporočam, da ne bo problemov z razdelitvijo etažne lastnine. Iskanje 'bližnjic' se na nepremičninskem področju na dolgi rok ne obnese in zna kasneje hudo udariti.

Torej, najprej bi bilo treba preveriti, če so ti načrti sploh realno možni. Če niso, potem nimaš več dileme. Če ste to že preverili, potem pač vzemi zgornji odstavek kot brezpredmeten.

Razumem, da so nižji stroški zelo privlačen argument, ampak včasih se prav poceni stvari najdražje plača in to ne nujno samo v denarju.

Pogodba in razdelitev vlog pri skupnih zadevah in opravilih, kakršno omenja ChezAna, je izvrstna ideja. Ena stvar je, da na začetku vsi navdušeno obljubljajo in romantizirajo zadeve, drugo pa je, ko udari realnost. Glede na to, kakšno bi bilo mnenje o tej pogodbi in kako bi sodelovali pri sestavi, se da pri ljudeh marsikaj oceniti. Sama bi v primeru, če bi mi kdo zagotavljal, kako je to brez potrebe, ker smo 'sami domači', zvonili alarmni zvonci v glavi. Slovenci imamo sploh to hibo, da nismo planerji, da ne dorečemo in razčlenimo zadev na začetku, zato se potem, ko pride do izvedbe, pogosti zaplete.

Treba je tudi malo premisliti motive. Tvojih staršev ne poznam, ampak omenila si, da 'se od tebe vedno več pričakuje, kot od brata'. Torej je treba razmisliti, kakšna je možnost, da si starši najprej želijo pomoči zase (s tvoje strani, ker je brat pač kakršen je), potem pa še za brata (da boš ti poskrbela, da mu bo dobro, ker sam ne zna). Treba je tudi razmisliti, če vsi navdušenci nad idejo pričakujejo predvsem od tebe, da boš 'odvetnik' ali pa tista 'najbolj pametna', ki raje molči, da ne bo zamere in vse sama uredi. Znaš se znajti med dvema ognjema.

Brat bo mogoče kdaj imel tudi partnerko. Te ženske še ne poznate. Morda se boste čudovito razumeli, morda bo pa samo dodaten problem.

Poznala sem podobno družino, ki je živela na podoben način. Starši v pritličju, ena sestra v nadstropju in druga sestra nad njo. Stalno so se prepirali o vsem. Najbolj mi je v spominu ostal problem pri čiščenju stopnišča. Vsaka od sester naj bi ga izmenično čistila en teden. Ampak potem se je srednja sestra odločila, da ona že ne bo čistila zgornjega dela stopnic, ker tega uporablja samo zgornja sestra in potem je zgornja sestra hotela, da pač vsaka vsak teden čistita 'svoj del stopnic', ampak srednja sestra se ni strinjala, ker zgornja sestra uporablja tudi 'njen del stopnic'. Potem je bilo treba zamenjati streho, pa je srednja sestra trdila, da se to nje ne tiče, ker streho pravzaprav uporablja zgornja sestra... ni hotela nič prispevati, hotela pa je imeti glavno besedo pri izbiri materiala in barve... v glavnem, cele drame.

Kot sem že omenila, razdelitev etažne lastnine je nujna, ker v končni fazi, če greste v španovijo in se potem ne bo izšla, lahko na tak način svoje stanovanje še vedno prodate (čeprav bo kupca težje najti, kot pa npr. za stanovanje v bloku).

Nekoč (in upam da še dolgo ne), bosta z bratom podedovala stanovanje staršev. Če tako pogledaš, to niti ni tako enostavno. Kako se bosta dogovorila? Bolj težko bosta stanovanje oba uporabljala, torej bo najbrž nekdo moral nekoga izplačati. To spet lahko prinese nove probleme. Ali pa ne bosta zainteresirana, pa bosta ali prodala ali oddala, kar pomeni neke nove stanovalce v skupnosti...

Jaz nisem ti, ampak sama bi raje stisnila zobe in se odločila iti na svoje, pa četudi morda na manjše udobje, kar se prostora tiče, četudi bi se morala potem marsičemu drugemu odpovedati, ker bi bilo potrebno več denarja. Ampak vsak se odloča zase.












_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Da ne bo samo negativni zgodb. Poznam eno deužino, ki živi na enak način. Starši so ns sredini, hči z družino v mansardi, sin je samski in živi v pritličju ( njegovo stanovanje je malo manjše od ostalih dveh). Tako živijo cca. 7 let složno. Sicer ne vem kako so s papirji uredili ampak glede na to, da so vsi trije pravniki sem ziher, da imajo vse pošlihtano.

_____________________________

na svoje, ni debate.

_____________________________

miklavž je imel malo zamude in nas obdaril z fantkom !!!presrečna sva