Verjamete v eno samo ljubezen?

Je možno, da si z eno osebo lahko srečen celo življenje?

Ali se je v vsakem primeru naveličaš?

Ste srečni v svojem zakonu?

Zakaj niste srečni?

Jaz včasih sem, včasih ne.

Napačen forum.

A za taka vprašanje je potrebno bit anonimen? Nimaš jajc, da stojiš za svojim nickom? Samo vprašam, ne provociram.

ne
da
ne
da
..

Enako...!
Ampak je tole kr neki:)

NE


DA


NE


DA


?

Ne.
Ja.
Ne.
Nisem v zakonu, ampak sem srečna . (v izvenzakonski skupnosti, hehe)
Nisem srečna, kadar se preveč stvari nagnete na kup in imam občutek, da nisem več kos vsemu skupaj (zdravje, služba, itd...), kadar imam občutek, da mi nič ne gre. Navadno pa je lubi tisti, ki me drži gor in ni med "problemi". Kadar kaj ni ok, se pač zmeniva, večinoma itak gre za kak blesav nesporazum in se da hitro zmenit - to pa naredijo leta, hehe.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

1. ljubezen je stvar odločitve. lepo je, da je sprva osnovana na zaljubeljenosti, ampak ljubezen in odločitev za ljubezen pa je odločitev. in kot taka ni stvar "ali v to verjamemo", ampak kako močno smo pripravljeni delati za to, da bomo za to odločitvijo stali - v lepe in slabem.

2. sreča... mislim, pojem nedojemljivih razsežnosti. jaz bi prej rekla, ali sem zadovoljna, izpopolnjena v zakonu, partnerstvu... in odgovor je, da ja, po mojem si lahko. seveda ne vsak trenutek, vsaj dan, tudi vsak teden ne, ampak, ko potegneš pod črto, bi moralo biti nad črto več občutij izpopolnjenost in zadovoljstva, kot pa je občutij pod črto. se mi zdi, da se čist premalo zavedamo, da ima vsako partnerstvo slej ali prej neko krizo. in da to ni konec vsega. je pa začetek tega, da se pogovorimo, pobotamo, najdemo skupno pot in ponovno trdno odločenost za tega partnerja, za najino ljubezen. in če to midva zmoreva, potem sem jaz zadovoljna, izpopolnjena, če želiš, srečna.

3. naveličanost - to je pa taka grda beseda. človeka se ne moreš naveličati. morda se lahko naveličaš neke lastnosti, ki jo partner ima in te živcira, ampak osebe se pa ne da naveličati. lahko samo ugotoviš, da ta oseba ni zate, ker je pač neskladna s teboj. je pa fino, če to ugotoviš, preden se poročiš in imaš otroke. zato je fajn, da preden skočimo v zakon gremo že preko faze zaljubljensoti in se soočimo tudi z tistimi stranmi partnerja, ki nam mogoče niso tok fajn in se potem lahko odločimo, ali se želimo odločiti za ljubezen s tem človekom za "večnost" ali pa je bolj, da greva narazen.

4. beri odg. pri 2.

5. beri odg. pri 2.

6. še enkrat: vsi smo kdaj razočarani, jezni, ali samo tečni na partnerja. idealov ni. vsi imamo nesporazume. in nestrinjanja.... gre se za to, kaj delamo s tem. se s tem "spopademo" s pogovorom in iskanju rešitev, ali pa se predamo malodušju, brezupu, samopomilovanju, ignoriranju problema, ignoriranju partnerja, samokrivdi, iskanju krivde v partenrju, tožarjenju in kar je še tega.

točno to, stvar od-ločitve... da se ločiš od vse ostalih potencialnih partnerjev in izbereš enega s katerim si... zaljubljenost res lahko pomaga, mislim pa, da ni nujni in logični predpogoj za ljubezen...

(npr. brezglavo sem bila zaljubljena v svojega bivšega, skorajda nesmrtno - še danes se kdaj pa kdaj spomnim in vprašam, kaj bi bilo, če bi bilo - v svojega "moža" - nisva poročena - pa nisem bila tako zelo zaljubljena pa sva neskončno srečna in odločena biti in ostati skupaj)


_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."