Ponovno sem postavljena pred dilemo: pred dvema letoma, ravno ko se je rodil drugi sin, je zbolela stara mama, zaradi popuščanja srca in zastajanja vode je bila 14 dni v bolnici in od takrat ne hodi več. Ima samo maminega brata, oz. sina in mene vnukinjo. Stric je že takrat pričakoval od mene, da mu bom aktivno pomagala pri skrbi zanjo, obljubila sem mu pomoč ob vikendih, ko je lahko mož poskrbel za dojenčka za dve do tri ure. Pričakoval je za cel vikend in že takrat sem mu rekla, da ne morem več kot toliko pomagat, ker imam družino, dva majhna otroka in sp, v katerem delava z možem po cele dneve. Predlagala sem, da bi dal staro mamo v dom pa ni hotel. Pa sem čakala, da bo sam ugotovil, da je to zanj prenaporno, ker ni več mlad, zdrav pa tudi ne najbolj. K stari mami hodi trikrat na dan, ji pripravi hrano, da zdravila, zamenja plenico...tako se je odločil sam. Midva z možem sva vskočila tudi med tednom, ko je moral k zdravniku. Pred tremi meseci nama je povedal, da bo moral za par dni v bolnico na manjši poseg in spet prosil za polno pomoč. Povedala sem mu, da je tamlajši sin veliko bolan, ker je prvo leto v vrtcu in da ne morem jamčit, da bo takrat otrok zdrav. Spet sem mu omenila dom in noče slišat, ima tudi ženo, ki se distancira od vsega in kolikor vem mu ne pomaga pri skrbi za staro mamo. Onadva nimata otrok in se sprašujem ali sploh razumeta, ka pomeni imet majhne otroke in bit za vse sam brez pomoči širše družine: mojih staršev ni več, tasta tudi ne, tašča je tudi že v letih in lahko počuva le starejšega sina, ki je star 9 let. Stric je bolj redkobeseden in nepopustljivo vztraja pri svojih pričakovanjih. Stara mama mi je blizu, odrasla sem pri njej, rada jo imam in mi je težko, ker ne toliko prispevat k skrbi zanjo kot bi rada. Ravno zdaj je zbolel sin, viroza z drisko, potem pa še mož. Strica sem že zadnjič opozarjala, da lahko pride do tega ampak je vse preslišal. Danes mu javim situacijo in po pričakovanjih: so leteli očitki name, da se izgovarjam na otroke, zakaj nisem poklicala včeraj ( bi bilo isto). Rada bi se pogovorila z njim in da bi skupaj poiskala najboljšo rešitev za vse. Ampak kot bi stsla pred zidom. Naj čakam,da on obnemore in potem rešujem stvari iz danes na jutri? Bila sem na csdju, se pozanimala ogormalnostih, možnostih ampak preko svobodne volje stare mame in strica ne morem. Ne vem, čisto obupana sem.

Zelo težka situacija, ampak v prvi vrsti poskrbi za svojo družino, potem pa ŽAL za babico. Si mislim kako ti je hudo zaradi tega ker jo imaš rada, pri njej si preživela veliko časa, ampak tako pač je. Poskušaj se še vedno pogovorit z stricem, mogoče še naj pri pogovoru sodeluje tudi tvoj mož in mu on opiše situacijo...

Drugega nasveta žal nimam