Pozdravljene!
Jaz sem prejšnji teden prišla iz bolnice, po splavu v 21 tednu. Zjutraj sem čutila samo bolečine v spodnjem delu trebuha, popoldne pa še v križnem delu. Ker delam v vrtcu sem mislila, da se me loteva nekakšna gripa, ko pa sem prišla domov sem v reviji prebrala, da gre za popadke. Takoj sem šla k svojem G, ki je ugotovil, da srček več ne bije .  Poslav me je v bolnišnico, ker sem imela popadke že na 5 minut in v bolnici sem brez umetnih popadkov tudi splavila .

Moram povedat, da mi je bil partner v veliko pomoč, toda še po enem tednu se ne moreva pogovarjati o tem dogodku. Nikakor ne najdeva besed, da nebi jokala, že sam pogled ko se srečava z očmi nama pove, da najine pikice ni več in spet jočeva. Vem, da jok pomaga in tolaži me tudi to, da imam doma tri leta starega sinka, ki mu je bilo treba razložit, da ne bo dojenčka. Sedaj mi vsak dan pove, da je naš dojenček v nebesih. Upam, da bo kmalu pozabil na to ker je zelo mučno za vse.

Upam, da bo ta žalost kmalu iginila. Vem, da pozabla ne bom nikoli in da bojo brce, ki sem jih čutila zadnji mesec, vedno z menoj. Slikice UZ imam nalepljeni pri postelji, da se vsako večer poslovim, ker želim, da še ostane nekaj časa z menoj. PA ČEPRAV VEM, DA JE TAKO TEŽJE POZABIT.

Sprašujem se samo to ZAKAJ PRAV JAZ ,  tega ne privoščim nobeni.

Žalostno toda resnično, zakaj je bilo vseskozi vse vredu, zdaj pa naenkrat to. Zakaj moramo nekateri toliko pretrpeti, zakaj nam ni dano, da ljubimo tisto, kar imamo radi!!! ZAKAJ ZAKAJ ZAKAJ?

Kako žalostna zgodba

Želim vam veliko moči...to je vse, kar lahko rečem. Sem čisto pretresena

Grozno...še ena...  Ne vem, kaj naj ti rečem.Tudi sama sem šla čez ta pekel.Upam, da bo v prihodnje boljše!
Pa moje sožalje.

Iskreno sožalje zaradi izgube . Sem pa nekje prebrala, da je narobe truditi se pozabiti. Sodelavka je dvakrat splavila, no sedaj ji je uspelo in ima drugega fantka. Pa še danes prižge svečko na dan izgube. Morda bo pomagalo ...

Res žalostno ,drži se,v drugo ti bo uspelo.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Ob branju tvoje zgodbe sem resnično . Ne morem si niti predstavljat kaj takega.
Bodite zdaj močni. Vaš dojenček je zdaj med  in vas čuva.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Oh, groza. Moje sožalje

Moje sožalje .
Naj  čuvajo vajinega otročička!
Če bi vedeli vse odgovore...
Če bi poznali rešitev za vse...
Če bi...
Pa smo žal le ljudje.

 Grozno. Verjamem, da ti je zeellloooo hudo. Zato se izjoči, naj gre bolečina ven iz tebe. Mogoče ti bodo pomagale besede "Bolje tako, kot da bi bil revček". Meni je to pomagalo. Sprijazniti se je treba, da je pač taka usoda. Kruta, a na žalost resnična.

Pa veliko sreče.

_____________________________

Sreča ni v tem da počneš to kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to kar moraš početi. (Sir.S.M.Barrie)

     Zelo mi je žal...

,moje sožalje.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Ojoj, kako žalostno , moje sožalje

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Hudo mi je za vas.

Grozno, kok preveeecc je teh primerov, ko pride do ss.. Danes je en teden odkrar moje pikice ni vec... Poskusam se ne obremenjevati zakaj, ker ni pametnega odgovora, ni logicnega in ni takega, ki bi ga lahko brez problema sprejela... Ostaja samo dejstvo, da je konec... In luc na koncu tunela, da bom in bomo vse, ki nas boli izguba  nekega dne pestovale nase bejbije.
timeja, en verz zate...

ko me isces,
me isci v svojem srcu,
ce imam tam prebivalsce
bom vedno pri tebi...
 
Zelim ti, da se tvoja dusa cim prej osvobodi zalosti in da bos dan zacela in koncala z nasmehom na obrazu. Drzi se!

HVALA, Vsem za lepe besede.

Vem, da bom nekoč lahko zaživela na novo in upam, da še obstaja upanje za nas. Do takrat pa je treba počakat in si mislit, da bo naslednjič brez težav.

 UPANJE in ŽELJA sta z menoj in za vse tiste, ki ste to doživele, želim da bo naslednjič brez težav, da bomo lahko kramljale v drugi rubriki  O NAŠIH DOJENČKIH IN DOJENČICAH.

Pa srečno vsem skupaj in še enkrat HVALA za vse tolažilne besede.

Timeja

Spet še ena huda zgodba, vsakič ko kaj takšnega preberem mi je zelo hudo, upam da kmalu prebrodite vsaj najbolj boleče trenutke.

Ne znam opisati, kako zelo mi je žal  Sama sem po izgubi sinka v 20. tednu nosečnosti nepretrgoma jokala cela dva tedna. In moj ljubi z menoj. Vsak večer sva se v nedogled pogovarjala vedno ene in iste reči - o najinem   Takrat nisem verjela, da bo kdaj prišel dan, ko se ne bom več spraševala ZAKAJ. A je prišel. Ne vem, zakaj je moj fantiček umrl, a naučila sem se sprejeti to, kar mi je v svojem kratkem življenju v mojem trebuščku dal. In tisti ZAKAJ je izgubil pomen.

Ne boj se, svoje zvezdice ne boš nikoli izgubila, le dovoli, da ljubezen prevlada nad bolečino. Ne trudi se pozabiti, tega ne moreš pozabiti. Lahko pa živiš s svojim  v srcu.

Topel  ti pošiljam. Nisi sama 

_____________________________

~ NeVeR RuN FaStEr ThAn YoUr GuArDiAn AnGeL cAn FlY ~

Ojoj Timeja, tudi meni je žal da si mogla vse to pretrpeti 

_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

Joj kako je to hudo,...vedno več nas je ki se nam je to zgodilo...ZAKAJ?
Žal mi je punce,držte se,pa moje sožalje.

Timeja...
...v bistvu ne najdem besed ki bi te lahko potolažile in tudi zato prej nisem odgovorila...Še sama jih iščem zase in tudi odgovore na vsa vprašanja ki si jih tudi ti postavljaš, lahko ti rečem samo to, da nisi sama...da naj je več, ki vemo kako se počutiš in v srcu trpimo s tabo...ampak ti imaš vsaj svojega enega sončka že doma, za katerega se je vredno potruditi in počasi preboleti...
en velik  zate in za tvojega sončka, ki doma čaka in živi samo zate..
papa

_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

timeja!
Tudi jaz sem ostala brez svojega  v 20. tednu. Sicer sem se jaz sama odločila, da nosečnost prekinem, ker je imela moja pupa kromosomsko napako in bi imela dosti okvar, med drugim bi bila tudi duševno prizadeta. Ne morem ti povedati, kako huda odločitev je to. Verjemi, da je bolje, da plod sam umre, če je kaj narobe z njim. Če plod odmre, ima sigurno kakšno napako. V vseh tistih težkih trenutkih, ko sem sprejemala svojo odločitev, sem želela, da bi mi zdravniki rekli, da je plod sam odmrl. Pa žal ni. Do zadnjega sem čutila njene gibe. Tolaži me edino to, da sem ji prihranila veliko muk in trpljenja. Danes je ravno tri tedne od tega. Zdaj se psihično že počasi pobiram, vendar pozabila ne bom nikoli. Poskusi čim več govoriti o tem. Tako so meni svetovali in resnično pomaga, če daš to ven iz sebe. Pa ne išči odgovorov na vprašanja ZAKAJ. Žal smo bili zdaj mi na vrsti. Moj sin je star 9 let, pa smo mu zelo težko razložili, da ne bo dojenčka. Bo pa enkrat drugič. Upanje ti mora ostati.
LP

_____________________________

lana38

 Lana38 vedno znova se mi zasolzijo oči, ko berem, kako opisuješ svojo grenko izkušnjo.