Bo dolgem času malo prebiram zgodbe o splavih. Srečuje se s krizo, ker se bliža dan PDP-ja, dan, ko bi lahko povila še enega otroka. Ni kaj, bolečina je kot kaže še vedno močna. Zadnje dni zopet veliko jokam....upam, da bodo kdaj še solze sreče.
Anonimna, hvala za odgovor, mnenje, nasvet... Lahko samo rečem, da je mogoče res lažje, če imaš že enega otroka, če ne drugega ti zapolni veliko časa in, ki te navaja z veliko sreče, ljubezni,... Ampak želja po še enem otroku ostaja. Vem, da so moje celice slabe, ampak če je uspelo enkrat, zakaj ne bi še enkrat.
Sedaj že dva mesca hodim k eni kitajki na akupunkturo in hkrati imam zeliščno temperaturo. Močno upam in nekako verjamem, da nama lahko uspe zanositi z njeno pomočjo, če ne drugega je pa lahko to dobra podlaga za naslednji postopek. Napotnico imam že nekaj časa doma, ampak ne najdem moči, da bi šla v naslednji postopek. Sem v nekem začaranem krogu.
No, ta post je odraz tudi tega, da dam ven malo mojih razmišljanj, stiske, strahu, žalosti, upanj,....in naj nas vse to vodi do nekaj lepega - OTROK.