Pozdravljene (bodoče) mame! Ali ima katera namen posvojiti iz Rusije naslednje leto?
Rada bi navezala stike s kom, ki bo v letu 2013 šel v posvojitev, da si izmenjamo izkušnje, vse povezano s posvojitvijo.

Ufff, pa bo res že 2013, ne? Upam, da se vas bo kaj nabralo - je super, če imaš še koga, ki istočasno kot ti, daje to skozi. Bystanderji bomo pa držali pesti, navijali in vas brali - če boste le pisali. :)

Kam pa se odpravljate, če ni skrivnost? Sibirija, Moskva, Perm ali nekaj čisto novega? Kakorkoli že - veliko sreče.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Če nama z zadnjimi zamrznjenčki ne uspe, greva tudi midva proti Rusiji.
Sem že parkrat prebrala posvojene mame, navijala z njimi, prebrala vse ostale forume in vse na to temo, tako, da nekaj info že imam.
Bi pa seveda ful rada govorila z posvojitelji tudi v živo, ker imam kar nekaj vprašanj.
Pa super bi bilo, da tale forum malo bolj zaživi.


Daisy, tole mi ni čisto jasno - ali preko Moskve, Sibirije, Perma - v čem je fora??

Več poti je, največ mislim, da nas je še vedno iz Moskve, namreč izbereš si kraj, kamor boš poslal vlogo, Slovenci posvajajo iz Moskve, Perma in Barnaula. Ne moreš poslat nekam, kjer ne poznaš nobenega odvetnika oz. osebe, ki te bo tam zastopala. Rabiš nekoga, ki ga pooblastiš, da ureja postopek, vlaga dokumente, te zastopa na sodišču itd. Torej gremo vsi po utečeni poti in kolikor vem so trenutno aktualne te tri poti kar se Rusije tiče.
Kar pogumno naprej, morda malce pohitite, ker nihče natančno ne ve, kaj bo prinesel sporazum. Sama mislim, da bo ostalo enako ali pa bo samo še kakšna dodatna ovira zraven.

Kakšna pa je razlika med temi opcijami? Papirji, stroški, to je najbrž vse isto. Kaj pa otročki? So isto zdravi?
Hočem vprašat zakaj so sploh šli še po drugih poteh, ne samo prek Moskve? V čem je razlika?

ja, pa modre učke in zlate laske imajo

Ne razumem v čem je smisel tega komentarja??

Zakaj preko drugih poti? Čisto praktično. Več opcij je, boljše je. Če se ena pot ustavi, obstaja druga.
Otroci v domovih so bolni in zdravi. V enem od številnih obrazcev je potrebno zapisati želje in tam se opredeliš, da želiš otroka, ki nima neozdravljivih bolezni. Potem pa upaš na najboljše in dosedanje izkušnje so večinoma zelo pozitivne.

Jaz komentar razumem kot eden od vedno prisotnih cinizmov, ko pride do posvojitve. Če se ne motim, v prilepljeni oddaji med štirimi stenami, dr. Darja Zaviršek komentira, da se posvojitelji obračajo na vzhod, saj želijo sebi podobne otroke. Nedopustno nepoznavanje situacije. Kdor se odloči, da bo posvojil iz Moskve, ve, da je Moskva več milijonsko mesto, v katerega prihajajo ljudje iz celotne bivše Sovjetske zveze. Že vožnja z moskovskim metrojem razkrije pestro paleto barv kože, potez obraza itd. V vlogi je ena od prilog točno določen obrazec, kjer moraš zapisati kaj želiš (spol, starost, barvo las, oči, regijo ... ) Mislim, da večina izpolni le dve postavki, starost in želja po tem, da otrok ne bi imel neozdravljivih bolezni. Zase lahko napišem, da sem starost omejila do treh let.
In smo dobili najlepšega otroka na svetu. Veselega, zdravega in poševnookega. Tako lepega sami v miljon letih ne bi mogli narediti. Preprosto čudež:)

Hkrati pa, vsak ni sposoben biti starš, vsak ni sposoben biti starš posvojenemu otroku in vsak ni sposoben biti starš otroku druge etnične pripadnosti. To so dejstva. Kar pa en pomeni, da nekdo, ki zase ve, da ima zadržke, ne more biti dober starš posvojenemu otroku iste etnične pripadnosti. Zato razumem nekoga, ki v prvem hipu pomisli na videz otroka. Večina od vas, ki se sprehaja po tem forumu ne bi nikoli posvojila romskega otroka, pa ste zagotovo dobri in ljubeči starši ali pa ste v to vsaj trdno prepričani ...

mene so tudi posvojili pred 20 leti

Res zbode to vprašanje. Otrok ne bo popoln (čeprav so vsi za svoje starše popolni ) in če bo imel kakšno bolezen je to del njegovega življenja. Saj ne izbiramo lutke, vendar!
Malo provokativno, a vseeno: če zboli, kaj boste pa potem z njim? Torej so bolni za na stranski tir, ali kako?

napisala dooolg odgovor in izbrisala, to vprašanje je tako neumno, da si ne zasluži odgovora, hkrati pa je najbrž malce nastavljeno, saj na tem forumu debata stoji, denar pa v blagajno ne pride brez klikanja, a ne

ne vem če se gre tukaj ravno za nabiranje postov.

Mene npr. zanima zakaj eni v moskvo, drugi drugam? A je cenejša namestitev? Je manjši kraj in s tem krajša in "lažja" pot do sirotišnice? Je npr razlika tudi v rasi otrok (med enim in drugim mestom...). Takšne stvari.

Madonca, pa saj mislim, da tole ni bilo odprto z namenom prepiranja, ali pač?

Kar se tiče zdravih otrok... Ko zanosiš, ne veš kaj in kako bo. Pri posvojitvi pa prav tako ne veš, kaj in kako bo. Odločitev, da boš posvojil otroka s posebnimi potrebami (ne glede na to, kakšne le - te so, mora biti pa po moje ne vem kolikokrat bolj pretehtana odločitev, kot je "zgolj" odločitev o posvojitvi. Otrok s posebnimi potrebami ima pač posebne potrebe, ki jih moramo kot starši upoštevati in jih zadovoljiti. In na to se je treba pripraviti. Če ne, je to popolnoma neodgovorno do otroka. Kar se tiče neozdravljivih bolezni, je pa situacija popolnoma enaka. Pa da ne bo pomote, ko govorim o posebnim potrebah, nimam v mislih disleksije.

Če otrok zboli, kaj bomo pa potem? Kakšen odgovor se pa pravzaprav pričakuje na to vprašanje? Ga peljali nazaj? Za nekoga s takimi prepričanji, pa ta svet verjetno res ni en lep kraj.

Biti posvojen starš ima svoje specifike, ampak te specifike se ne nanašajo na njegovo ljubezen do otroka. Družina je družina, različen je način, kako smo prišli skupaj, drugačne so zgodbe, ki si jih pripovedujemo. Ista kri ljudi do neke mere drži skupaj, lahko nam daje neko potrditev, da sodimo skupaj. V posvojeni družini krvnega linka nimamo, vezi moramo graditi. Kakšne bodo, pa je odvisno od vseh nas. Skupaj z otrokom vsi rastemo in se učimo. Ko bo moj otrok v stiski, ker bo na netu prebral, da sem ga "kupila", izbirala glede na "srčkanost" in implikacije "da ga bom vrnila, če ne bo zdrav", bom jaz tista, ki mu bom pomagala to stisko prebrodit. In na to se moram že zdaj pripravljati in razmišljati, kako naj mu pojasnim, da te izjave ne povedo ničesar o njem ali meni, pač pa zgolj o osebi, ki jih podaja, o njeni nevednosti in nezmožnosti vživljanja v druge ljudi in njihove življenjske situacije.

Pa ne bi več o tem. Ker ni vredno.

Zakaj različne poti? Rusija je ogromna in posamezniki, ki so se prvi podajali na to pot, so bili precej prepuščeni sami sebi, znašli so se tako in drugače. Nekateri so si pomagali z veleposlaništvi, drugi so o možnostih posvojitve verjetno razglabljali s prijatelji ali sorodniki. Kako in kaj so ljudje te poti ulaufali pravzaprav ne vem (edino za Moskvo se mi malo svita). V svojem bistvu je sistem na vseh treh poteh enak, ker vse posvojitve potekajo po istem ruskem zakonu, razlika je v nekaterih niansah. Moskva je enostavna iz tega vidika, ker do nje prideš z direktno letalsko linijo, za ostali dve lokaciji moraš iz Moskve naprej - koliko trajajo ti leti ne vem. Druga stvar, ki je meni osebno pri Moskvi enostavnejša je ta, da je naše veleposlaništvo tam stacionirano, kar precej olajša zadeve, ko urejaš začasni slovenski potni list za otroka pred prihodom domov. O podrobnostih Perma in Barnaula (Sibirija) ne vem veliko, je pa smiselno pridobiti te informacije, preden se človek odloči, kam bi šel. Potem pa izbere linijo, ki mu organizacijsko najbolj leži. Druge finte pa mislim, da ni. Vse tri poti z vso svojo logistiko so transparentne.

< Sporočilo je popravil DaisyE -- 27.11.2012 22:02:43 >

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Pa še sem sfalila...

Moskva je, kar se tiče bivanja in nastanitev, verjetno najdražja.

Moskva je velemesto, do domov prideš kar precej enostavno in poceni s sredstvi javnega prevoza.

Kar se rase tiče, pa ne vem, vem samo (kot je bilo že povedano), da v Moskvi živijo ljudje vseh ras in sort (predvsem pa slovani in azijci) in takšni so tudi otroci v domovih. za Perm in Sibirijo, ne vem kako je s to rečjo. Veliko v Slovenijo posvojenih Moskovčanov je azijskega izgleda. Otroka v Moskvi ne izbiraš, ampak ti ga določijo. Na podlagi izgleda ali rase, do tega trenutka noben slovenski posvojitelj otroka v Moskvi ni zavrnil. Če bi se kakšen tak našel, bi bilo pa še vsem nam, milo rečeno, nerodno zaradi njega.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Mogoče samo še to - preden sva šla gor, sem jaz tud na tihem upala, da bo otrok slovanskega izgleda, pa ne zaradi svojih predsodkov, pač pa zato, ker sem predpostavljala, da mu bo v naši državi, v naši slovenski družbi s svojo slovensko miselnostjo, lažje, če ne bo izstopal. In verjetno bi mu bilo. Ampak potem naenkrat ugotoviš, da je to pač samo dodaten posvojiteljski izziv, s katerim se lahko in se boš uspešno spopadel.

Ker... ne glede na komentarje na forumih... posvojiteljska realnost ni črna. Naša familija ima pozitivne izkušnje z vsemi ljudmi s katerimi prihajamo v stik. Včasih kdo kaj nerodno vpraša, ali da neroden komentar, ampak to nikoli do zdaj ni bilo vezano na žlehtnobo ali škodoželjnost. Vedno je šlo zgolj za to, da ljudje niso vedeli, kako vprašati ali komentirati. V osnovi se moraš ti, kot posvojitelj na to pripraviti. Na pripombe, nerodne komentarje, vprašanja in vse ostalo. Če jih boš jemal kot zlonamerne, to ne bo dobro ne zate, ne za otroka. Noben nam nič hudega noče in mi navadno kar pozabimo, da stvari drugim niso tako samoumevne kot nam.  Npr.: "Ja, iz kje si pa ti prišla!?" "Iz petega štuka."

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Dejzi, luštno te je spet brat!!!

Koliko ste sedaj že stari?

In ja, se strinjam s teboj.

< Sporočilo je popravil limonca* -- 28.11.2012 7:07:23 >

Tenkju limonca . Sem se kar malo razhudila.

Počasi se bližamo štirki in dvojki. Pestro, ni kaj.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Sej je prav. Škoda samo, ko tisti z ministrstva tega ne berejo (oz. tudi če berejo se očitno ne sekirajo)

joj, 4 že?? se mi zdi, kot da bi prejšnji mesec navijale zate.

O ja berejo in vedo, saj se posvojitelji na njih obračamo tudi direktno, že od prvih zapletov dalje. Vedo tudi na centrih, kjer jim tudi bolj ali manj ni jasno, zakaj ministrstvo gleda stran in dela v škodo ljudi. Preprosto vseeno jim je oziroma so ujeti v kupe papirjev, ki jih na novo sestavljajo, obračajo, spreminjajo poimenovanja ... Eden od tipičnih primerov ...

"Za to so se odločili na podlagi "stališča strokovnjakov", da je izraz rejenec preživet in ima pogosto negativen predznak, je na tiskovni konferenci dejala državna sekretarka Patricia Čular. V ospredje želijo postaviti otroka kot osebo, zato je "edina smiselna nadomestitev z besedo otrok"." http://www.rtvslo.si/slovenija/nic-vec-rejenci-le-otroci/285386

Otrok v rejništvu, bo še vedno otrok brez straršev, v oskrbi plačane delovne sile, če se mu bo reklo rejenec ali samo otrok, nič lažje mu ne bo. S tem se ukvarja ministrstvo, s terminologijo. Ne razumite me narobe, je pomembno, a ko gre za otroke ... dajte jim možnost, da odraščajo v družini, s starši, ki jih težko čakajo, ki za to niso plačani, ampak si preprosto želijo biti straši ...

groza, s čim se ubadajo.. Banda.

Pa kaj dejansko pričakujete? da se bo odvetnik še vedno moral plačat, le, da kao naskrivaj? Ali bodo še kaj zakomplicirali?

Kaj pa če bi dali tole v medije??

< Sporočilo je popravil limonca* -- 29.11.2012 12:21:25 >

Limonca, saj bo čas pokazal, kako stvari stojijo; če jim s sporazumom uspe, da bodo posvojitve iz RU hitrejše in cenejše, ej BRAVO, odlično, fenomenalno, če pa se bodo ustavile, bo pa jasno, kdo je odgovoren a ne.

Zaenkrat vemo, kaj je Vodičarjeva govorila za MK in kakšno je realno stanje, počakajmo, kaj se bo zgodilo s posvojitvami iz RU po sporazumu. Saj bodo pari šli v to in posledica bodo tudi prve konkretne izkušnje.

Sicer pa, nasvet, ki si ga je vredno zapomniti. Kamorkoli na svetu greš, se moraš ravnati po pravilih tiste države, tako vseh formalnih kot tudi neformalnih ... če se Vodičarjeva še tako zelo spreneveda, v resnici zelo dobro ve, da je z makedonskim sporazumom dol poslala naivne slovenske pare, opremljene s pomanjkljivimi informacijami. Edina verodostojna informacija o posvojitvi iz neke države, je informacija, ki ti jo da nekdo, ki je od tam že uspešno posvojil otroka (in informacije deli izključno v želji pomagati).

Hvala anonimna za vse odgovore

Bi prosila še nadaljnjo razpravo - me zanimajo vaša mnenja

info za RU z ruske strani, s pomočjo google prevajalnika (zato je to vse približno), Sergej Vitelis (namestnik direktorja direktorata za varstvo otrok in ... nekaj približno takega ;) pravi, da je sporazum do sedaj vzpostavljen z Italijo, ZDA, v naslednjem letu bo s Francijo, o osnutku sporazuma s pogovarjajo s Španijo, pogajanja o podpisu sporazuma potekajo z Irsko, Veliko Britanijo, s Ciprom, Izraelom in Slovenijo. http://www.rg.ru/2012/12/05/usinovlenie.html

Tole je pravzaprav dobro, saj smo lepo v paketu in zares ne gre za solo akcije našega vrlega ministrstva
Sklepam, da bo do podpisa še trajalo, in ko bo podpisan, bo to še ena birokratska zadeva zraven ... pa upajmo, da ne bo radikalno vplivala na izvedbeni/operativni sistem posvajanja.