Že lansko leto sva z možem zasjala travo - kupila sva jo precej in tudi zelo na bogato jo je posjal. S tem, da je bilo prej vse prekopano in očiščeno plevela. Lansko leto je bila sicer bolj redka, ampak je bila dokaj lepa. Letos je pa redka, vmes je polno detelje in to take "čudne", ki ima po pol metra dolge "štrike" - korenine. Trava pa postaja tudi rjava. Zdaj pa ne vem, mislim, da sta dve možnosti: ali potrebuje trava samo gnojilo in populit tisto deteljo, kar je manjši problem, večji pa so črvi majskih hroščev. Teh pa ne vem, kako naj se znebiva. Kosiva redno 1x tedensko (očitno bo potrebno 2x), videvam pa tudi kosa, ki skače po travniku in očitno pobira črve. Sem pa že včeraj spraševala v semenarni, kjer se sicer dobi neka stvar proti tem črvom, ampak samo z ne vem kakšnimi potrdili itd., v glavnem za navadne smrtnike je ni stvari za kupit.

Zdaj pa prosim, mi svetujte, kaj naj naredim - če rečemo, da niso krvi črvi. Naj travo samo močno pognojimo in bo to to? Nimam več pojma, kaj naj.

Pregosta praviš da ni, a ne, ker to bi lahko bilo. Najbrž tolk suha tudi ni, da bi ne imela dovolj vode. A je zemlja strašno zbita, je niste pred sejanjem nič prerahljali lani? Včasihje fajn iti čez trato s tistim rahljalcem, ki malo luknjic not naredi, da lahko dobi rastlina, se pravi trava, hranilne snovi in da voda niti ne zastaja niti ne spolzi skozi. Gnojiš lahko, samo ne ob soncu, škoda ker nisi to pred dežjem naredila, če niste prej nič gnojili.
Detelja ima vedno dolge korenine in jo je težko pulit. Kaj narediti z živalmi, pa ne vem.

Aja, glede črvov - pojdi v kmetijsko zadrugo, tam dela ena punca, taka bolj majhna, ki se ful spozna na vse te reči, ti bo vedela svetovat kaj sploh so to zaeni črvi.

Ja, v KZ na Tovarniško, zraven ta starega ta malega mercatorja (poleg Vebra) pojdi. Enga črva daj v malo plastično vrečko, pa ga nesi pokazat. Jaz jim nesem vse, kar ne vem, pa majo kar nekaj pojma, več kot v kalcah v vrtnariji.

Ja, je možno, da so za rjavo travo krive ličinke majskega hrošča. Zgleda, da so so prišli k vam z idrijskega. Preberi si tole, pa ti bo jasno.

Poljski majski hrošč ne spada med karantenske škodljivce, vendarle je sposoben prerazmnožitev, ki ogrozijo rastline na večjem območju. V občini Idrija so več let zapored beležili močan pojav hroščev poljskega majskega hrošča, njegove ličinke pa so uničevale travinje na Črnovrški planoti v zaselkih Zadlog in Idrijski Log ter na območju Črnega Vrha, Predgriž in Godoviča. Na drugih območjih Slovenije so ponekod zabeležili povečane populacije, vendar prerazmnožitev ni bilo. Na podlagi ocene tveganja je bilo ugotovljeno, da populacija škodljivca na Idrijskem ne bo naravno upadla, zato je v letu 2007 Vlada RS sprejela ustrezno uredbo in program izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje majskega hrošča v občinah Idrija in Logatec.

Po zgledu biotičnega zatiranja majskega hrošča, ki je potekalo v obdobju 2005–2007 v alpskih deželah (Avstrija, Švica, Južna Tirolska), so se tudi pri nas pričeli izvajati ukrepi na ogroženem območju travinja v občinah Idrija in Logatec. Gre za zatiranje ogrcev z uporabo entomopatogene glive Beauveria brongniartii (pripravek MELOCONT®-Pilzgerste) od septembra 2007 do pomladi 2009. Za poljskega majskega hrošča specifičen sev glive je namnožen v laboratoriju na steriliziranih zrnih ječmena, ki jih pooblaščeni izvajalci ukrepov s sejalnico vsejejo v travno rušo. Gliva živi na zrnih ječmena, dokler ne najde ciljnih gostiteljev – ogrcev majskega hrošča, jih okuži in se na njih razvija dalje ter ohranja v tleh. Po vnosu glive v določeno okolje (tla) je mogoče pričakovati trajno zatrtje ogrcev majskega hrošča (Melolontha melolontha L.) na tej površini na znosno raven.

Organizacija izvedbe ukrepov je zaupana strokovnjakom kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, strokovni nadzor pa strokovnjakom Biotehniške fakultete.