Mi dovolimo našemu malčku (4 leta ) gledanje risank približno 30 min na dan. Obožuje Tom in Jerry, vendar pa na Cartoonu vrtijo pretežno zelo agresivne risanke. Vem, da so vse risanke nekje agresivne (tudi Tom in Jerry se nenhno preganjata, poškodujeta...). Očitno tudi drugi otroci smejo gledat takšne risanke, ker se moj sinko z drugimi v vrtcu igra različne like iz teh risank. Vendar pa opažam naslednje:
1. kar nekajkrat se mu je sanjalo o "pošastih" in se je prebudil
2. skoz in skoz bi se bojeval, sabljal,streljal...
3. naučil se je angleških besed (ha, ha)
z možem sva se odločila, da Cartoona ne bo več gledal, temveč risanke, ki jih imamo na DVD (Sneguljčico, LEvji krlaj, Snoopy, Lolek....)in pa sob-ned-program za otroke. Vendar ni naljbolj navdušen.
Kako otroka pripraviti, da bo gledal tudi ostale risanke?
Mislite, da otrok ne postane "outsaider", ker nima "skupnih " tem z ostalimi fantki?
Kakšne posledice, poleg agresivnosti lahko pustijo takšne risanke za v bodoče?
Mogoče je to dandanes normalno, pa sva midva z možem čudna?
Mene je teh risank groza
Hvala za vaša mnenja

Jao, jao, se popolnoma strinjam, da je Cartoon eno veliko sranje. In naš 3,5-letnik, če ga že gleda, gleda samo T&J, Zajčka Bunnya, ScooBeeDoo(a sem prav napisala:ups:), za ostale risanke pa sam pravi, da so grde.
No, mi se sicer tudi trudimo, da bi bilo teh risank čim manj in poskušali smo tudi že z dnevno časovno omejitvijo, ampak žal nam ne uspeva najbolje. Je pa res, da naš zelo rad gleda tudi druge risanke, ki jih imamo na VHS ali DVD-ju, trenutno pa sta na moč atraktivna A je to?

Drugače pa, Marogica, vplivu risank se žal v današnjem času ne bomo mogli povsem izogniti. In ja, slej ko prej bo otrok začutil, da ni "in", ker ne gleda raznih Actionmanov, pa drugih manov, ker poleg risank obstajajo tudi igrače, albumi in podobne fore o teh junakih.

Kaj pa vem, nimam pojma, kako bomo mi to skušali reševati - zaenkrat se tega vpliva še ne čuti, pa so v vrtcu skoraj vsi otroci leto in več starejši od njega.
Mislim, da se bomo kar sproti spopadali s kvarnimi vplivi tega televizijskega balasta:zmeden2:

Nejcko, sem se pa nasmejala, ko si me spomnila, da je tudi naš pravil pri 3,5 letih, da so te risanke grde. Pa sem si mislila, da naš otrok razume..bla,bla......, mislim, pa da je ponavljal najino mnenje. Res luštno-ti spomini.

Moj sine tudi gleda te risanke na Cartoonu pravi da so super ker jih gledajo otroci iz vrtca! Ampak bodimo odkrite vsi tisti cudni stvori ali kako naj to imenujem! To bi naj bilo lepo?!
Star je prav tako 3,5 in se ga se da prepricat s kakim DVD-jem! Trenutno je najbolj navdusen nad Simbadom!
Hcera 1,5 pa najbolj obozuje Telebajske! Drugo se mi se zraven Cebelice Maje ne zdi primerno!

Zadnjič sem brala en fajn članek v reviji Otrok in Družina. Šlo se je za nasilne igrače (pištole, sablje,...) In avtorica je rekla, da nasilne igrače niso prav nič slabe, če otrok ni z njimi obseden in če mu znamo razložiti za kaj se gre (npr. pri pištolah)... Predvsem pa sem si najbolj zapomnila dva stavka. 'Da nasilno vedenje povzroča nasilje' in 'da je včasih večja škoda braniti takšne igrače kot pa dovoliti'

Nekako podobno se mi zdi pri risankah. Jaz nešemu nič posebnega ne branim - njemu so pač zanimivi tudi Pokemoni, ipd, čeprav ne vem kaj vidi v njih. Ni pa zato nobene škode, samo toliko da ve, da je to samo izmišljena zgodbica.

Jaz mu zaenkrat sploh še naštimam Cartoona, gleda samo risanke in filme (Kekce) na kasetah. Mislim pa, da so sicer res te risnke totalno brezvezne, ampak če jih vsi gledajo, ja, potem pač nimaš kaj. Najbolje res kakšen kompromis o časovni omejitvi.

Mi imamo ful srečo. Televizijo gledamo max 10 minut na dan - večerno risanko. Plus nedeljski živžav. Pohvala RTVSlo, ki ima res dobre risanke. Sploh Zverinkota, tistega še jaz ful rad pogledam :)- Za nekatere risanke jo prav spodbujava, da jih gleda.

Smo nekaj časa veliko gledali Tom in Jerryja, ki sta prisrčno nasilna, če se lahko tako izrazim. Je pa res, da so T&J ustvarjali bojda trije risarji - eden je delal že skoraj sprevržene stvari, prehude. Preostala dva sta mi pa simpatična.

Je pa to ena od najtežjih stvari, televizija. Ne vem, kako bi se spopadel s tem. Tisto največje sranje od Cartoona je res grozno. Tisto so risanke za odrasle. Saj ni čudno, da je ameriška družba tako sprevržena, če otroci to gledajo. Najslabše je po mojem, da pustiš otroka da to gleda, in se ne pogovoriš z njim. Potem si lahko ustvari hudo napačno predstavo. Ali pa tudi ne. Vendar ni prav, da te stvari prepustimo naključju. Otroku je treba zadeve razložiti. Tudi če nas zaloti pri seksu, mar ne? :)

A zdaj ste pa padle na foro: če vsi otroci gledajo, bo pa še naš, da ne bo izločen! Traparija!

Naš je bil nekaj časa zaljubljen v pokemone. To je preraslo v obsedenost. Ko nisem več vedela, kaj bi, pa ko sem poslušala zelo zanimive nasvete, kako mu jih ne smem vzet, ker ga bodo izločili, pa sem stalno opazovala svojega otroka, kako postaja nasilen, mi je enkrat vendarle zasvetila žarnica v glavi in...vzela sem mu karte. Posledice? Mesec dni sitnarjenja, da jih vsi imajo, pa da je samo on brez in drugačnega čustvenega izsiljevanja. Po mesecu dni je ugotovil, da obstajajo še druge igre, ne le znanstvena fantastika, pretepanje in streljanje, začel se je družiti z otroki, ki niso bili nasilni, pa so se igrali še kaj drugega, pa začuda so se mu pogosto pridružili tudi tisti, ki so imeli karte, pa so se še oni kaj drugega igrali. Moj otrok ni bil več nasilen in ni več mahal po zraku vsak dan po namišljenih sovražnikih in ni se več stepel s sestrico za vsako neumnost. In še vedno je imel prijatelje. Nenasilne prijatelje. Pozitiven učinek.:bravo:

Enako se je ponovilo v šoli s šolskimi otroki. Super.

Po tej izkušnji smo imeli še eno. Naš otrok je bil tudi čisto ubrisan na TV. Poleg national geografica, pa discoveryja, ki sta fajn, je gledal še cartoon. Kaj tako obupno neprimernega in nasilje zbujajočega še nisem videla, kot tam. Pa se je začela zgodba ponavljat. Fantje so bolj dovzetni za nasilje. Hči je tudi gledala, ampak ne toliko časa, pa sploh jo to ni tako zelo pritegnilo, pa ni bila nič kaj nasilna. Sin pa spet. Pa sem veselo dol iz TV-ja vrgla cartoon. In čudežno ga nihče ni izločil iz igre, nihče ga ni zato zajeb...od otrok, pa našega so začuda spet minile nasilne fore.

Tako da...preverjeno, deluje. Odmakneš nasilje, odmakneš ideje o nasilju.

Hvala ti, Gina, za malo drugačno mnenje. Midva sedaj teh par dni poizkušava tako kot sem napisala, torej brez Cartoona, temveč z DVD, otroškim programom in nama uspeva. Ta mali nič več ne godrnja. Se navaja. Res gre. Še vedno sicer omenja, da je ati Superman, on je Batman in jaz Superwoman, wendar ostaja pri tem.
lp

O, Gina, res ideja. Ko se bo pri nas začelo teženje s Cartoonom, bo čudežno izginil.

LP

včasih gledam Cartoon, pa se mi risanke še za odrasle ne zdijo primerne, kaj šele za otroke. Že dialogi so taki, da se kar za glavo primem, da ne govorim o nasilju, pretepanju,... Cartoon, ne hvala. Posneti dobre risanke na video, pa tiste predvajati, in še to omejeno. Saj je zunaj tako lepo vreme, se lahko na vrtu otročki igrajo. Ko smo bili mi majhni je bil samo ŽivŽav, pa smo vsi preživeli.

Tale Cartoon se meni zdi čisto mimo...naš sine je enkrat gledal risanko na ta kanal, pa je začel kar jokati:((
Jaz večkrat posnamem risanke na slo1-živ žav npr. in potem mu dam to za gledat:)

Se strinjam, cartoon je eno navadno Ameriško sranje.

Gina vsa čast za vstrajanje in uspešno rešen problem!

O.K., potem bo Cartoon tudi pri nas prenehal oddajat, ko bo čas za to. Saj najbolje, če ga kar takoj skenslamo, da ne bo kar naenkrat prepozno.

Oj,

kot učiteljica v OŠ sem tudi sama opazila, da se otroci "grupirajo". Seveda po interesih. Pri starejših je to lahko šport, glasba ipd.,pri tamalih pa tudi gledanje risank oz. poznavanje junakov. Neverjetno je, kako lahko po obnašanju otroka ugotoviš, kakšne starše imajo in kako se ti z njimi ukvarjajo. Nekateri otroci poznajo vse pravljice, "pametne" igrice in so tudi že kam potovali. Nekateri otroci pa imajo TV. In nekateri starši sploh ne kontrolirajo kaj njihovi otroci gledajo. Žal.:( . Žal mi je teh otrok...

Gina, zanima me samo nekaj. Zakaj misliš, da so Pokemon karte škodljive oz. da vzpodbujajo nasilje?

Naš tavečji jih je igral od 1. razreda OŠ in to 5 let, hodil je na tekmovanja, kamor smo ga spremljali tudi mi. Jaz imam drugačne izkušnje. Vsi ti otroci, ki so igrali Pokemon (od 6. do 16. let) so se mi zdeli nenasilni. Pri Pokemon kartah se učiš logičnega razmišljanja, strategije pa tudi angleškega jezika. To vem, ker sem se jih morala naučit, da sva s sinom igrala. Sedaj igra Yu-gi-oh, način je podoben.

Mogoče so nasilne Pokemon risanke, če otrok ne razume, za kaj gre.

Drugače sem tudi jaz proti nasilnim risankam, vendar je najhujše to, če jih otrok gleda veliko časa in to brez staršev, ki bi mu kaj razložili. Naš tavečji igra tudi kakšne nasilne igrice, pa ve, da se to v resničnem svetu ne sme. Večkrat sva se že pogovarjala o tem in mi pravi, pa kaj misliš, da bi jaz res koga udaril ali kaj takega.

Moram reči, da je star 13 let in da velja v razredu za enega izmed najbolj mirnih, uspeh ima odličen, nikoli nismo imeli nobenih problemov z njim.

L.p.:)

Snorlax, otroci so različni in na različne otroke stvari različno vplivajo. Saj sem napisala, da bi zaradi moje hčere lahko imela cartoon ali karkoli gor, ona lahko kaj podobnega gleda, pa nanjo to ne vpliva tako. Nekatere otroke pa to obsede. Vem iz izkušenj - ne le z mojimi otroki.

Meni je čisto jasno, da imajo nekateri otroci tudi komot pištole in druge zadeve, ker jemljejo take igre zgolj kot : bam, ti loviš (zedet si bil). Vendar pa so določeni otroci, ki se preveč vživljejo v te zadeve in jih jemljejo preveč osebno in padejo notri. Zato težko primerjamo moje in tvoje ali sosedove otroke. Ker vsak drugače to doživlja. Pa tudi leta, ko pištole dobijo v roke, so važna. Pri desetih se ne bo sekiral, pri petih pa se bo vživel preveč v to.

Veš, moj otrok tudi načeloma nikoli ni, niti ni bil nasilen, v šoli mu gre krasno in tudi tam ni nobenih problemov z njim. Ravno zato me je morda še toliko bolj prizadelo, ko sem ugotovila, v kaj se spreminja.
Je pa res, da meni ni do tega, da bi sedela z njim in mu razlagala do nezavesti, kaj se pri teh risankah dogaja. Gledati jih je pa zečel pri 4.ali 5. letih, ker so bili takrat tudi pokemoni popularni. In to je bilo čisto prezgodaj zanj. Zato je do tega prišlo. Saj danes tudi pogleda kakšno tako risanko na popu, kjer so tudi "akcijske" risanke ob sobotah in nedeljah, ampak zdaj je starejši in to drugače doživljea, pa tudi niso v takem obsegu, kot če bi vsak dan gledal cartoon. Tudi ob sobotah je pri nas časovno omejeno gledanje tv-ja.
Kar se tiče pa tega, da otroci gledajo tv do nezavesti, se pa meni itak zdi mimo, ker tv pasivizira ljudi. Postanejo nervozni od nenehnega gledanja in neaktivnosti. Ampak to je že druga tema.

Ma pr nas tudi ne vem kakšnega zanimanja za Živ žav in pa dopoldanske risanke na tvju... Zato pa gledamo razne sinhronizirane risanke npr. Neverjetni so super (še za starše so odštekani), pa Mišek Stuart je, pa dost jih je še, Našo malo kliniko imajo rade, pa dost bi se našlo... mi jih kar skopiramo al pa z neta poberemo dol... nimamo pa nič streljanja, važno da so princeske pa princi, kar pa včasih tud ni najboljš no... bolj kakšna odštekana risanka, kot pa da je vse preveč pocukrano...

Mi pa risanke že takoj zjutraj prižgemo, da se sploh zbudi! Ko jih zasliši, takoj pride iz sobe. Včasih pogleda kakšno popoldne na SLO1 (če ujamemo in nismo zunaj), pa še večerna je obvezna.

Med vikendom pa hvala bogu za Živ žav in Ringa raja. Mala sicer vstane zgodaj, vendar se takoj pred TV vsede. Ji prižgemo risanke, ona jih veselo gleda, midva pa dremljeva dalje.

Pri nas se čez vikend gleda Ringaraja,ŽivŽav.Za Cartoon net nisem najbolj navdušena,ker je dosti agresivnih risank.Pa Telebajski.To bi pa gledala 24ur na dan.Rada tudi gledata Nodija.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Hvala bogu za DVD-player...Sicer risanke gledamo res minimalno, ampak takrat kvalitetne; Nemo-ta, Shrek-a, Nody-a, Madagaskar itd., nad Cartoonom sem razočarana, Hani ga ne bom pustila gledati, včasih pa sama pogledam kakšno epizodo(hmm, kakšen je že naslov???) risanka s psom in dvema starcema, ta me včasih res nasmeje do solz.