Ob priliki mi je povedal, da je njegova sodelavka pač zelo privlačna in seksi (pravzaprav to vem že od prvega dne, ko je začela delati pri njih, saj je o novi sodelavki ves čas govoril na način, da sem takoj vedela, da mu je všeč. Tudi fotografiral jo je - in to samo njo - na neki prireditvi) in da se obeša (objema) vse - njega in njegove sodelavce. In da "ja", da ga to vzburja. In da je to normalno, da ga. Da je pač normalen moški, ker, vsakega bi to vzburjalo. In da je tudi to, da se po izmeni, po kateri dela skupaj s svojo sodelavko, pride domov spraznit na meni. In da naj bom vesela da je tako. Da to počnejo vsi moški in bla bla....Seveda sem bila šokirana da mi je to povedal direkt v obraz, brez da bi ga za to vprašala (čeprav vem, da je do neke mere normalno - to, da moškega (včasih) rajcajo tudi druge ženske...ženske v kopalkah, ženske na plaži, ženske iz porničev, neznane gole ženske iz interneta....morda tudi sodelavke. Ne pa vedno in zgolj samo ena. Hmmm?!) In potem je skoraj ponorel, ker sem rekla, da sem šokirana oz. zgrožena (oz. nekaj v tem smislu, se od šoka niti ne spomnem) in da mi te "resnice" res ne bi bilo treba povedati (v bistvu je bil v moji glavi samo tisti efekt: "vedela sem!"). V "opravičilo" je rekel: "ali naj se ti raje lažem?" ....hm..."Ne, ni se ti treba lagat, lahko si pa vsaj tiho!" Saj mi ni treba omenjat, da mi je vse dol padlo ane? Ma mi je vsa privlačnost, ki sem jo čutila do njega nekam odšla... ... Po njegovem nisem normalna ženska ker sem tako odreagirala - ker druge normalne ženske bi razumele, da je takšno (moško) početje normalno (seveda je. Do neke svoje meje, ampak...?)...
Mogoče je bilo to obelodanjenje resnice posledica moje kratke romance pred časom - res je, da sem ga pred časom razočarala, ker sem se zagledala (zaljubila, zapecala - ne najdem ustreznega izraza, ki bi točno določal moje takratno počutje...) v skupnega prijatelja (zdaj že bivšega) - takrat mi ni bilo jasno, kaj mi je bilo, da me je začaral tisti človek...O tem sva se pošteno pogovorila, si obljubila marsikaj. Meddrugim tudi to, da da bova stvari vedno razčiščevala sproti, se veliko pogovarjala. Ampak vsakič, ko hočem načeti debato, mu povedat za strahove, skrbi,...me začne napadati in metati "avanturo" naprej (napad je najboljša obramba)... Ampak včeraj po debati, ki je bil v bistvu en tak "miren" kreg, mi je kliknilo - če sem ves čas čutila, da je zagledan v svojo seksi sodelavko. Vedla sem cel čas!.....Ja, a je kaj čudnega, da sem se zapletla (pri tem poudarjam, da je šlo za eno tako čudno zaljubljenost, brez kakšnega spolnega poželenja. Samo neznansko mi je godila njegova pozornost - in to je bilo vse). Zadeve ni želel razčistiti, niti ne daje znakov, da bi kaj razčiščeval. Ker on ima svoj absolutni prav in edino tako je prav. Jz sem mu svoje sicer povedala preko SMS-a (samo tako sem vedela, da bo "poslušal" kar imam povedat. Mislim, da nisem bila nesramna in iskreno sem mu povedala, da želim, da se s sodelavko končno že "kresneta", če se seveda nista že. Da bo mir in da ga bo minilo njegovo poželenje. Jz pa bom tudi vedela - oz. že vem - pri čem sem).
.... V bistvu, jz vem, da imava težavo. Vsaj dve težavi. Vse kar me zanima je - ali sem res nenormalna in je moja reakcija pod pričakovanji? Ker zdaj se on "drži name". Upravičeno? (res ne vem več, ker ima vedno take fore, da obrne tako, da na koncu jz izpadem krivec za vse)... Hvala za vaše branje, mnenja, predloge.
Lp