Pozdravljene,

Mi smo se rodili 25.10.2009 in sicer v 32 tednu in 5/7 dni. Bil je v zelo kritičnem stanju, apgar je imel1, čez 5 minut 5. Po mesecu dni, je bilo vse ok, naj bi bilo brez posledic. Sedaj pa mene zanima, kdaj so se vaši dojenčki začeli smejat, postali dobrovoljčki, zanimali za kakšno igračko. Mal me skrbi, ker je kr jokica, res pa je da ima zelo močne kolike.Ne zamotim ga z ničemer, kr naprej hoče bit na rokicah, pa ritka se more trest. Lahko da je že razvajen, ampak ga ne upam pustit jokat, saj je bil že enkrat operiran na pruhu. Ponoči spi dokaj dobro5-6 ur skupaj, pojemo in spi dalje. Pa tudi s hranjenjem imam kar nekaj težav. Včasi bi pojedel v 5 minutah, včasih pa ne bi pojedel niti 30 in začne kar kričat zraven, pa to naj bi bili krči, ker sva bila na opazovanju v bolnici. Oh saj bomo pregurali. Ampak po 10 letih truda, smo končno zanosili in pol tak šok. Psihično sem se kar hitro pobrala in bila vedno polna optimizma.

V začetku februarja imamo pa tudi razvojno, pa morem rečt da je kr začel zategovat glavico, kljub handlingu.  A se to v vsakem primeru pol na fizoterapiji popravi?


Lepo bodite punce....

Odvisno od posameznika. Naša je bila rojena v 26.t in še zdej ni čisto dosegla svoje sovrstnike(4 leta). Glej v razvojni ti bodo vse povedali,tako kot je treba in ne si po nepotrebnem delati skrbi. Boš videla,vse ob pravem času.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Jaz sem vedno mislila, da zdaj sem se pa psihično pobrala kot ti praviš. Ampak spet pridejo padci za katere se nenormalno sekiraš in potem vzponi, ki ti dajo novega zagona.

Jaz sem potem začela stvari jemat take kot so. V tistem trenutku sem se zjokala in si rekla, zadeva je pač taka in da zdaj s sekiranjem ne bom stvari izboljšala, temveč je najboljše za otroka da s pozitivnostjo in svojim maksimalnim vložkom prispevam k njegovemu razvoju (hčerka rojena v 29.tednu - možganske krvavitve ob rojstvu, fizio do tretjega leta, slabokrvnost, hude težave s kožo, ostale so nam težave z vidom - trenutno imamo preglede na pol leta,.....).

Počakaj na fizioterapijo in boš videla kaj bodo rekli. Dejstvo je, da moraš veliko delat, da se razvoj otroka pospeši in da mu bodo podani pravilni vzorci.



< Sporočilo je popravil **Tinkara78** -- 22.1.2010 10:37:21 >

Kar se tiče razvoja smo pri pregledu  pri treh letih bili ocenjeni za 3-4 mesece boljše in tudi drugače ne zaostaja za vrstniki npr. višina, teža, .....

Znakov nedonošenosti kot jih kažejo razne raziskave pa ne iščem v njej. Je taka kot je in pika.

Moj je bil rojen v istem tednu kot tvoj - 32 4/7, je pa imel Apgar 9, 10, 10. Hm, smejanje in zanimanje za igrače - ravno par dni nazaj sem gledala videoposnetke ko je bil majhen in se spomnim enega, ko je imel 4,5 meseca (korigirano skoraj 3 mesece) - ležal je na igralni podlogi in z zanimanjem opazoval igračke, mahal z rokicami po njih, ujeti mu jih pa še ni uspelo. Potem ga je pa oči nekaj začel ogovarjat in se je začel na glas smejat.

Naš je bil od začetka pravi dobrovoljček, nobenih krčev, pa smo ga vseeno morali imeti precej po rokah, ker drugače je dobrovoljnost izginila.  Nekje pri 2. mesecih ni podnevi skoraj nič spal (ca. 3x po največ 30 minut) in je hotel biti ves čas po rokah. Tole nošenje po rokah je značilno več ali manj za vse dojenčke, donošene ali nedonošene.

Kar se tiče fizioterapije - zelo pomaga. Moj je imel malo ekstenzijskega vzorca, torej ga je v ramah in glavici nazaj zategovalo pa se je to zelo hitro popravilo, v kakšnih 2-3 mesecih. Bil je pa tudi hipoton po trebuščku in tudi to se je lepo popravilo. Je pa res, da smo se strogo držali handlinga, če je kdo mislil, da ga po handlingu ne bo znal dvigniti in pestovati, mu ga raje nisem prepustila.

Želim vam vse najboljše. Saj bo, boš videla, zrasel bo v še bolj fejst fanta kot je že zdaj. Srečno!

Rodila sina v 31.tednu nosečnosti v MB.Hodima mesečno enkrat na nevrofizioterapijo v MB kot nevrofioterapevka kot razvojni pediater najbolj pa midva smo zelo zadovoljni z razvojem našega fantka.Zelo napreduje brez kakih dodatnih vaj,razen handling uporabljamo ter dvigujema nogice v zrak da si jih spoznava sedaj si jih že tudi sam prijema se z njimi igra par metrov celo preplazi stara pa sma 7.mesecev korigirano 5.mesecev,smeji se že od 4.meseca na glas ve že poiskati osebe,pokazati oziroma  najti z očmi lučko,....Obrača se iz trebuha na hrbet in na bok skratka vse lepo in prav do sedaj.Skratka upamo da bo šlo vse naprej takole lepo gladko kot je do sedaj.

glede rok pa smo tudi mi kriminalni mi smo ga najbolj razvadili ker je grozno polival nenormalno prve tri mesece mleko je bil ves moder ven je šlo skozi usta,nos in mu je pač prišlo tole v navado,kolike pa sma imela do treh mesece le podnevi na določene ure.

LP Mojca

< Sporočilo je popravil Sulfinija -- 22.1.2010 20:48:55 >

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

Tudi jaz jih ne iščem,samo ko sama vidim(imam še eno hči od prej,ki je rojena v 34.T)da ni tko ko bi morali biti. Pri govoru se ji zatika,ne govori kot bi morala,mislim normalen štiriletnik. Čeprav lahko rečem,da v zadnjih dveh mesecih ekstremno napreduje. Je pa bilo zelo hudo. Shodila je pri 20.mesecih(s tem,da smo redno obiskovali NFT 1x tedensko),govorila skoraj ni res nič do svojega drugega leta in pol.
Še sedaj hodi 1x tedensko na delovno terapijo. Logopeda ima 4x tedensko. Kar naporno za njo in tudi za nas. Na žalost je tako,ali pa tudi ne. Jaz se tolažim,da vsaka stvar je za nekaj dobrega.
Zato ne misli na nič slabega in upaj,da s tvojim tamalim bo najboljše.Moja starejša hči je bila rojena v 34.T in kaj lahko rečem o njej. Nobenih problemov hvalabogu. Zdej je stara skoraj 16 let in v cvetu pubertete.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

anajmad - saj ta moj komentar ni bil mišljen kot kritika. Bolj kot razmišljanje. Ker v začetku sem brala, da so nedonošenčki bolj neskoncentrirani,.... potem sem se od branja takih raziskav oddaljila. Jasno mi pa je, da ko gre za večja odstopanja, da se v take zadeve poglobiš. Ampak jaz ne iščem več dlake v jajcu, ker sem potem bila samo še bolj na tleh.

In jaz še vedno trdim, da se starši zdravih ob roku rojenih otrok sploh ne zavedajo koliko skrbi manj imajo. Ampak naši otroci so tu in jasno je, da stojimo za njimi karkoli je. Kolegi imajo otroka s CP in vem kaj vse bi se lahko pri nas zgodilo.