Poleg tega vas prosim, da tudi same delite izkušnje o tem, kako najlažje in najboljše vzgojiti empatičnega otroka.
Z empatijo;). Najlažje je tako, da tega ne delaš namerno, vsaj meni se zdi tako. Najlažje je tako, da si enostavno ti tak in da si vzameš čas in jim razložiš, zakaj nekaj ni dobro, ne da pač rečeš: "ker sem jaz tako rekla". Se mi zdi, da je od vsega empatijo res daaaaaleč najlažje privzgojit, ker ti za to ni treba nič delat, pride sama od sebe, ko normalno živiš. Valjda razlagaš, zakaj ne sme cukat sestrice, ampak to delaš, ko so majhni. Do oš imajo to lahko že prav fajn razvito in ti ni treba več kaj dosti, če nisi kaj ornk zafural, se mi zdi...
Otrok ne objemam zato, da bi jim privzgojila empatijo, ampak ker jih rada objemam in ker imajo oni radi, da jih objamem, pa ker včasih to tudi rabijo. Ne razlagam jim, zakaj naj bojo nežni do sorojencev zato, ker bi imela neko strašno vizijo, ampak zato, da se bojo lepo razumeli med sabo - že zdaj, ker bo njim lepše in nama tudi:). Mislim, da ni nič narobe, če nisi ves čas nasmejan in potrpežljiv. Da lahko kdaj tudi zarobantiš: "Pa dobro, daj mu/ji že mir, pusti ga/jo na miru, saj vidiš, da je siten/a/lačna/zmatrana..." Ni samo en način, hočem rečt.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/