Zanima me vaše mnenje - se vam zdi, da je otrok, ki ima polno igrač in polno ljubezni, razvajen? Meni se ne zdi.  No, pa da povem, zakaj me to zanima.

Naš skoraj 2-letnik (še 14 dni) ima igrač "na tone" - en kup bagrov, traktorjev, lopat, kanglic za v peskovnik, žog, v glavnem ni da ni, kar imajo fantje najraje. Zdaj bo za rojstni dan od babi in dedija dobil motor (avto) na akumulator, od tete in njenega fanta bo dobil neki šotor s tunelom, midva z možem mu bova kupila magično tablo za risanje - v glavnem imel bo vse, kar mu bo srce poželelo.

Potem pa poslušam s strani moževih staršev, da je otrok razvajen, ker ima polno igrač, ker gre skoraj vsakih 14 dni z mojima staršema v toplice za 1 dan, ker ga vsi ne vem kako razvajamo in ne vem kaj še. Ampak - otrok uboga, ne trmari v trgovini, če ne dobi npr. čokolade, bombonov, kinder jajčka ali kaj podobnega, ampak mu samo lepo povem, da ne bo dobil nič, da ima vsega polno in je mir.

Vem, da ni dobro, da ima toliko igrač in vsega, ampak mojima staršema je prvi in edini vnuk, teti edini nečak in ga seveda za rojstni dan obdarujejo na veliko. Ampak drugače čez leto pa ne dobiva kar ne vem kakšnih daril, kakšen nov bager ali pa novo kanglico za v peskovnik, to je vse.

Ne vem, kaj naj si mislim? Je razvajen, bi mu morala malo omejit igrače ali ne, kaj ve pravite?

Tone igrač, tone ljubezni ne pomeni razvajenosti.
Ma itak se dobesedno alergična , ko mi kdo omeni razvajenost (še posebej , če ta dotični ne je pireja in mletega mesa, mora biti kosilo točno ob 12, se umiva samo s fa milom, nosi samo ragno spodnje majčke, mora imeti mir ko gleda 24 ur - moj tata skratka) - tako, da jaz take pripombe zatrem v kali.

Mi imamo tut na tone igrač,pa ni nič razvajen,kr fajn uboga pr 2,5 letih.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Razvajenost-Nikakor
Če ima polno igrač se razvija njegova ustvarjalnost in domišlija, to je samo dobro zanj, če gra vsake 14-dni z babi v toplice, super, tudi jaz bi dala mojega, sam njegove babice grdo bolj malo v toplice, zato gremo pa mi kolikor pač omogoča čas
Naj te potolažim tudi moj najmlajši ima zbirko traktorjev, avtomobilčkov, kolo ipd..tako kot njegov brat in sestrica(komplet Barbi)pa sta zdaj normalna najstnika, res, da jih mal razgajna pomlad

Vidiš, midva z možem razpravljava natanko o tej dilemi. Jaz pravim, naj ima otrok čim več kakovostnih, didaktičnih igrač, kolikor mu pač lahko privoščimo, moj mož pa, da jih ne rabi, kaj pa če mu ne bodo zanimive, pa saj se rad igra s tem in tem, pa saj ima že to in to ...

Naj pa povem, da je naš otrok večino podedoval ali dobil ob rojstvu od prijateljev (npr. lego kocke, plišaste živali, lokomotivčka Tomažka (samo lokomotivo brez vagonov in tračnic), še eno lokomotivo, kako manjšo plastično igračo; puzzle, odejo in metuljčka, po katerih se plazi, peskovnik) in da smo mu midva z možem in drugi sorodniki kupili "le" kako ropotuljo, plišasto kačo za v avto, ribice za v banjo, lesene kocke, leseni vlakec, žično konstrukcijo, po kateri premikaš kroglice, plastične lončke, lopatke in kanglico, knjige, sestavljanko, gimnastični center - obroč in skokca.

Zadnjič sva v Avstriji gledala tudi igrače in za večino stvari, ki bi jih jaz takoj kupila (aktivnostno mizo, gugalnico, leseno tablo) moj mož ni bil navdušen. Kupila nisva nič od tega. Izprosila pa sem lesene kocke, leseni vlakec in žično konstrukcijo s premikajočimi se kroglicami. 

Ergo - tudi mene zanima, kaj menite o tej dilemi.

Lp,

živa 

Aja, še to: takoj pa bi mu kupil vsaj en traktor Bruder .

< Sporočilo je popravil živa -- 15.3.2007 9:52:53 >

Po mojem otrok, zato ker ima veliko igrač ni samoumevno razvajen - lahko pa postane, pa saj to je logično. Če dobi vse potem bo vedno vse tudi pričakoval, število igrač pa ni merilo, zato se mi zdi blesavo, da se to enači. Bolj je pomembno, da se zaveda da ima vse to zato ker je priden ipd. ne pa da je to nekako samoumevno.
Sicer smo pa starši tisti, ,ki postavljamo meje.
Moram pa priznati, da me žalosti, ko npr kupim svojima nečakoma kakšno lepo knjigo ali pa igračo in je njun odziv nekako tak pogleda, sproba in vrže na kup - tole pa verjetno že meji na razvajenost...

Količina igrač po mojem mnenju ne pomeni razvajenosti.
Bolj pomembno je, da otrok tega ne začne jemati kot samo po sebi umevno in da potem kasneje pričakuje, da bo dobil vse, kar bo s prstom pokazal. Zdaj ko so majhni, bi jim kupili pol trgovine. Ko zrastejo, pa ne.

Moj ima tudi kar precej igrač. In še vedno se vsake nove noro razveseli, tako da je tudi meni v veselje, d amu kaj kupim. Imam pa mejo: prek svojih finančnih zmožnosti, samo da bi njemu ustregla, pa ne grem. Zadnjič je v Direndaju na vsak način hotel neko farmo za skoraj 100 eurov. Ja, haloo, tega pa ni dobil. Je dobil en paketek živalic za 4 eure. In bil ravno tako vesel.

No, še dobro, da imam več somišljenk.

Živa, seveda sem aktivno mizico pozabila, ker sem jo dala že naprej kolegici, ki ima 9-mesečnega sineka, ampak ti moram povedati, da je bil naš od 9. meseca pa tja nekje do 13., 14. meseca kar priliman nanjo, zato mi ni žal, da sem mu jo kupila. Se mi pa res zdi, da kakšne take ustvarjalne igrače niso nikoli odveč - sicer kakšno pospravim za kakšen mesec, pa je potem spet aktualna.

Res pa je tud, da se vsake nove igrače, nove knjigice ali pa tudi navadnega kinderj jajčka tako razveseli, kot da bi dobil ne vem kaj. Ker da bi dobil pa neko igračo in jo vgel na tla oz. mu ne bi bila zanimiva - bi pa najbrž dvakrat premislila, kdaj bi mu naslednjič spet kaj kupila oz. dovolila, da mu kdo drug kaj kupi. To je pa res že skrajna meja razvajenosti - za moje pojme.

Zaenkrat najbrž še ni razvajen, vprašanje a je, kako se bo tole odvijalo v prihodnje. Koliko bo zna cenit stvari, ki jih ima. Iz tega izhaja marsikaj. In še nekaj je pri teh igračah res: ko mu kupiš novo, mu vzameš staro. Na to je treba pazit.
Pa tudi kar se trmarjenja v trgovini tiče, tako majhen ponavadi tega še ne počne, lahko se to začne pozneje. Vsaj pri nas se je. Tako da to tudi ni pokazatelj ničesar.

Pri tej starosti verjetno še ni razvajen, ste pa na dobri poti, da postane. Ampak ne samo vi, tudi vsi ostali SMO PRED TEM IZZIVOM.

Raziskave kažejo,da so razvajeno tako otroci revnih kot premožnih staršev.
NAše imajo dosti igrač, čeprav jim igrače kupimo za rojstni dan in miklavža.

Jaz sem dobila vse, kar sem hotel in še več, pa sem danes daleč od razvajene punčare.

Zdenka Zalokar Divjak o igračah:

"Zelo kmalu se pojavi potreba po t. i. simbolični ali domipljijski igri, ki razvija predvsem otrokovo domišljijo z intenzivno uporabo otrokovih emocij. Njen razbvoj je ozko vezan na sposobnost predstavljanjam, ki otroku omogoča uporabo različnih sibolov za prikazovanje stvari, ki jih želi posnemati. Otrok na svoj način komunicira z okoljem, saj je njega vse mogoče in "živo".
Lahko se pogovarja z avtom, kocko, slikanico, kamenčkom ali z deževnikom, ki ga po najključju pobere na cesti. Vsem predmetom lahko določi tisto funkcijo, ki jo v igri trenutno potrebuje. Tako iz stolov naredi avtobus, medvedki in račke postanejo dojenčki, iz mize in prta ustvari grad itd.
...
Pommebno je,d  ajim tako igro omogočimo in pustimo, da si čim večkrat samo najdejo svoje pripomočke iz prilložnostnih materalov. Narejene in kupljene igrače so za razvoj domišljijske igre velika ovira ali celo škodljiv zgojni pripomoček."

Tudi o "didatktičnih igračah" ima negativno mnenje, podkrepljeno seveda, ki pa ga zdajle ne najdem.

Aha, sem ženašla:

... Govorimo o tem, kako je osnovna otrokova dejavnost igra, priča pa smo poplavi narejenih igrač, ki za zelo kratek čas zaposlijo otrokovo radovednost. Na tržišču se bije težek boj za čim več didaktičnih pripomočkov, ki razvijajo takšne in drugačne otrokove sposobnosti, v resnici pa delajo medvedjo uslugo otrokovi ustvarjalnosti, saj vsi vemo, da najbolje rzmišljamo takrat, ko imamo na voljo malo možnosti."

Kako prav ima.

Jaz bi dodala samo še to, da otrok ko igračo izkoristi, jo obvlada jo zavrže.Zato je morda na mestu, da se vprašaš kaj mu igrače nudijo, kaj bo z njimi osvojil, spoznal, se naučil... pri vseh stvareh je potrebna zdrava mera. tudi pri igračah. ne vem koliko imate konkretno vsega in me niti ne zanima. mislim pa, da je obdarovanje na RD lahko tudi malce širše usmerjeno kot na kupovanje. najlažje je stopit v trgovino in nekaj kupit. po možnosti čim dražjega, ker imaš boljši občutek.
namesto tega bi otroka povabila na kakšen izlet. Ga peljala v Logarsko dolino, z vlakom na izlet, na morje za en vikend...ne vem...pripraviti zabavo za otroka, izdelati in poslati vabila, naročiti torto, zabavati otroke s kakšno pravljico, jih povabiti v akvarij....to se mi zdi bolj ustvarjalno.
ali pa mu kupi planinsko izkaznico s posvetilom in ga pelji na izlet v gore. kakšen krasen dan bo to!
glede daril za RD se mi zdijo table kar fajn, ampak bi izbrala magnetno tablo s črkami, številkami, ki ima nek namen...namesto avta na akumulator bi izbrala kolo ali skiro...ampak to sem samo jaz.
vprašanje pa je ali je to res tisto kar mu srce poželi...kaj pa sploh lahko srce poželi 2-letnemu otroku?

ja frutka... se zeloooo strinjam s tabo...
tile RD so groza in dejstvo je, da bi bla naša skoraj 3 letnica zagotovo najbolj vesela, če bi ji kdo podaril 'še en' obisk v ZOO ali npr. šel z njo na lutkovno predstavo ali šel z njo s čolnom po ljubljanici... ampak kaj, ko večini ljudi to ni jasno ali pa si ne upajo?? ... in pa občasno še obsedenost posameznikov, da morajo pač velik kupit... a si kdo predstavlja, da je naša za 2. roj. dan dobila motor za 4letnika (sej je vseen od koga) in ta motor stoji v kurilnici že celo leto in je sploh ne zanima - in kolk je bil rajš ne pomislim - obdarovalec je pač mislil na svoje potrebe in ne otrokove... upam, da bo letos kej bolj pametnega na sporedu...

tudi jaz sem drugače mnenja, da preveč igrač otroka ne naredi razvajenega, takega naredijo(mo) premalo dosledni starši - pri določenih karakterjih otrok se to pač takoj pozna, pri nekaterih pa niti ne...  ampak jest sm premalo pametna glede tega... upam le, da delam v pravi smeri.

_____________________________

Svet je lep!!

Se moram strinjati s tabo, čeprav drugače rada pametujem   .

Meni je težko kupiti igračo, ki se mi vsaj na prvi in drugi pogled zdi zanimiva in uporabna, kaj šele, da bo takšna tudi otroku. Ampak za pozimi rabiš kar nekaj igrač, saj ne moreš biti ves čas zunaj.

Zdaj, spomladi, je pa veliko bolj zanimivo. Najnovejša didaktična igrača je iskanje zelenih steklenih koščkov med kamni na plaži. Med tisoč kamni najde ravno tistega zelenega . Se tolažim, da je to dobro vsaj za koncentracijo. K sreči jih je večina že obrušenih od morja. Pa včasih jo zainteresira kamen nenavadne oblike. Najbolj me preseneča vztrajnost iskanja in premetavanja. Skoraj celo dopoldne in večino popoldneva. Le od kje ji takšna vztrajnost . Mene že na pol fjaka uvati....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Iz ljubega miru tudi jaz tako pravim . Ma, do zdaj je res še vse minilo, samo mene še ni pamet srečala . Če se še to zgodi, bomo pa zmagali .

Ej Mič sem te komaj prepoznala - nov avatar ... človek se kar na nekaj fiksira...
no, sicer pa lepo, da se enkrat kar takoj strinjava

_____________________________

Svet je lep!!

Uf, pa sem mislila, da je samo naš tak čistun postal. Karkoli se mu na cesti zazdi, da je svinjarija pobira s komentarjem "kak" in nosi v smeti...

Ne vem, moj je star 14 mesecev, igrač ima veliko, ker mu jih sorodstvo kupuje, pa če dovolim ali pa ne, ker je pač prvi vnuk/nečak/pravnuk,...
Pa ni razvajen. Vse igrače so še vedno aktualne  (no, pol jih je seveda v omari, da mu jih vsak mesec menjam) in vsake nove se razveseli, kot da nima še nobene druge doma (res pa, da niso cenovno drage igrače - vsaj večina ne), v trgovinah se ne dere za vsako reč, če razložim, da nekaj ne bomo kupili, pač ne kupimo, on pa je ravno tako zadovoljen in ne sitnari.
Sama količina igrač se mi res ne zdi problem, problem nastane, ko se začne tečnarit in za to tečnarjenje dobivati stvari - to pa je razvajenost. In tega pri nas NE bo! Nikoli, pa tudi če bi se po tleh metal, me malo briga. Midve s sestro sva imeli vedno z mamo dogovor, da če ona dovoli, si lahko izbereva vsaka eno stvar v trgovini (seveda v nekih cenovnih okvirih) in zadeva je delovala. Tako mislim uvesti tudi pri Maticu, ko bo malo starejši.

Vidiš, da se vse da   .

meni se ne zdi
hm, moja 28m ima tudi kar veliko igrač, čeprav sva ji 'ta večje' kupila z možem....kuhinja, kolo, dom telebajskov (ti so zakon! z njimi uprizarja prave 'lutkovne' igrice ) ), voziček, magnetna tabla, duplo kocke, skiro, puzzle... igračo kupim, ko se mi zdi, da jo stvar zelo zanima, gledam pa na kvaliteto, uporabnost in 'rok oz.trajanje uporabe' (in seveda najine finance)... mora pa imeti 'urejene' oz. pospravljene glede na njene sposobnosti, prav tako jih skupaj čistiva... niti slučajno ne dobi vsega kar hoče, tudi pri sladkarijah ne....to ve, in ne dela (več) večjih problemov (beri:se meče po tleh).... mi je pa všeč, ker zna na igrače zelo dobro paziti oz.ravnati z njimi...in se vsake malenkosti zelo iskreno razveseli...še bolj pa, ker se zna zelo dobro in skoncentrirano igrati... zadnjič je npr. male telebajske posadila na pult od njene kuhinje in jim skuhala in dala za jesti plastelin(naredila je majhne kroglice in jim jih z žličko dajala v usta), nato pa jih je dala kakat na ene male posodice od barbike in jih na koncu vrgla v (našo)banjo, po njih polila svoje milo in jih začela tuširati  vse to je spremljala z dialogi (mene je kar vrglo, kako dobro me je oponašala, ko jim je 'prigovarjala', kaj vse morajo narediti...)

če ima možnost naj dobi kar želi. je še zelo majhen in to še nič ne pomeni. na preizkušnjo bosta prišla kasneje, verjemi. ko bo hotel še en avto na akumulator, čeprav ga že ima. malo omejiti ni slabo, ker življenje je še dolgo.

z uno 'strokovnjakinjo' od splišni se pa ne strinjam.

_____________________________

iz malega zraste veliko