Našega 2,8-letnika vsake toliko časa piči malce hudobije z nagajivostjo in recimo strese skledo slanih prestic na tla in se reži. Kako postopate v tem primeru? Jaz povem, da to ni v redu in že tisočič  razlagam, da se tako ne ravna s hrano. Večinoma uboga in pobere, včasih pa sploh noče in ga pošljem za kazen na klop za ohlajanje in ko pride nazaj, naj bi pospravil, se je pa zadnjič zgodilo, da ni in ni hotel pospravit in je celi 2 uri in pol  sedel na blazini (m2), kjer je raztresel hrano, in kar ni in ni hotel pospravit... na koncu je "zmagal", ker je bila že ura za spanje... sicer sem rekla, da bo moral pa ju3, ampak potem so me tiste peške od paprike motile, ker sem stopala po njih, tako da jih do jutra ni bilo več in itak ne bi bilo več haska. Raztrese pa včasih tudi igrače, ampak največkrat se je zgodilo s hrano.  

Imam isto starega otroka in postopam enako kot ti. Če noče pospravit, mu rečem, da je verjetno utrujen in ne more in da najboljše, da gre v postlo spat in ko bo spočit lahko pride iz sobe in bo potem pospravil.V večini pride že po 5 minutah in reče, da je že spočit :):).
Tudi pri nas se zgodi, da igrače včasih pospravlja tudi po 2h ampak ne odstopam. Mu pa vedno poskušam razložit zakaj se mora pospravit in ne kričim na njega,ker vem da je to najslabše in nima haska. Včasih mi že vre v glavi ampak vedno hočem da rešimo to v normalnem tonu. Se pa vidi, da je to zdaj ta 3 letna trma al kako že pravijo :)

Ja , naš je iz faze razmetavanja prišel, v fazo razbijanja. Pred prazniki je je ob treh ponoči prišel, k nama spat, še prej je pa zavil v kuhinjo, vzel 2 polni škatli jajc in enega po ene metal po kuhinji predvidevam ker škatle so bile pa čiste na mizi. ja pa skoraj brez kozarcev smo ostali, sicer ima on plastičnega, samo, da dobi tapravega, ga razbije

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Kadar se mu zgodi kakšna nesreča (da kaj po nesreči polije ipd.) ga ne kregam. Če to stori nalašč, ukrepam zelo podobno kot je opisano zgoraj. Razložim, da se to ne dela in naj pospravi od česar ne odstopam. V primeru upora, da tega ne bo storil, predlagam naj gre spat, če je že tako utrujen Do sedaj še nikoli ni izbral te možnosti, pač pa se je raje takoj opravičil in pospravil za seboj. Tudi pri nas včasih traja in traja, ampak ga ne priganjam, pač pa pustim, da stori povsem sam, brez pomoči. To za lep čas zadostuje, da ne poskuša s podobnimi forami.


_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

To kaznovanje je lep primer nemoči kaznovanja. Ima namreč moč samo toliko časa kolikor se ga kaznovani brani. V trenutku ko kazen sprejme, kazen nima več nikakršnega učinka.

Namesto, da ga pošlješ za kazen poskušaj s predlogom, da mu pomagaš. Tako se bo naučil, da je to tako pomembna stvar, da jo tudi odrasli počnejo.

Jaz pa kregam, priznam, našo še ne dve letnico. Sploh ko že 10-ič v isti uri ugasne tv, kar počne zelo rada in dobro ve, da sme. Ker ko ugasne, se teče skrit.  Tako da kazen pozna - v svojo sobo gre na ohlajanje. Ker takrat zamuja en kup drugih zanimivih stvari, ki jih počne njena sestra, mi hitro obljubi, da tega ne bo več delala in lahko pride nazaj. Pol pa spet naredi in zgodba se ponovi...

če zanalašč vrže in noče pospravit, ji povem da bo zadeva letela v kanto. najorej ni verjela, dokler res ena zadeva ni končala v kanti. to ponavadi zaleže (vsake toliko ne verjame in ko vidi da je zadeva na poti v smeti, hitro začne popravljat) - bodi pa pripravljena res vržt v smeti. jaz sem žrtvovala nekaj kar ni imelo ful vrednosti in mi ni škoda lekcije, mala itak tega ne ve (npr.igračka iz kinder jajčka ipd..).