Mene pa zanima kako gledate na razlike, ki jih delajo babice med vnuki, mame med sinovi, tašče med snahami itd.

Mene določene stvari full motijo.

Kaj pa vas??

men se to zdi ful glupo in boleče za otroke naša babi ( moja bivša tašča) dost več kupuje in tud se več ukvarja z večjim sinom  kot z hčero in to že od sameha  začetka!!! on je njen ljubček in mu vse dovoli in za njega tud vse naredi in mu pri vsem ustrze ko smo še bli skup smo se zaradi tega kar večkrat sfajtal!!! (n o a se vam zdi to normalno da hoče 6 let staremu otroku še rit brisat???) men se ne!!!  in karkoli je bil žejen mu je šla takoj iskat ..in še dost bi znala naštevat!!! 
kolikor vem je že razlike delala pri svojih otrokah ( sin je bil vedno gor vzet) ni čudno da smo vedno mel štalo doma saj se je vedno tašča vtikala v vsem moj bivši pa je vse posušal!! in s tem uničil najino vezo!!
hvala bogu ne živimo več skupaj  saj se mi zdi da je že kr ratal problem z sinom saj je mislil da je glavni ker mu je tačša vse ugodila . s sčerko pa ni bilo problem saj je 1:bla premajhna ko smo šli narazen
                                                                                   2: tašč ni kazala takega zanimanje zanjo!!
tak da jaz mislim da lahka babice naredijo kar dost škode!!!

Na to ne gledam nikakor, ker teh razlik ne občutim ne jaz ne kdo drug.

Moram rečt da se k sreči s tem še nisem srečala, pa imata moja tašča in tast kar nekaj vnukov, prav tako moji starši. Tudi midva z možem nisva bila edinca, a se nisva srečevala z nekakšnimi velikimi razlikami. Verjetno pa bi me motilo, če bi zelo očitno čutila, da nekdo dela razliko. Sploh med mojimi otroci, bratranci, sestričnami.

Se pa včasih jaz sprašujem, če je OK to, ker se zavem da jaz delam razliko med svojimi otroci. Samo ker razlika ni v materilnih dobrinah in v raznih ugodnostih ki jih lahko nudim otrokom, ampak le v pristopu h vzgoji, mislim da ni panike. Vsak od mojih torok je namreč povsem drugačen karakter in je tako nemogoče, da bi pri enem palile enake vzgojne metode, kot pri drugem. Razen seveda, kar se tiče moralne plati vzgoje. Ta je pa logično enaka za vse

Moja tašča je primer za v knjigo v delanju razlik

In kako gledam na to?

Včasih sem besna ko , včasih si mislim, da je že prav tako....vsaj nimam neke moralne obveznosti do nje, včasih bi jo kar z eno lato popravila....in včasih se mi je** od tu do Beograda....



_____________________________

...vox populi...

Pri meni ko sem bila otrok  je bilo tako. Z nami je živela moja pol sestra katero je mama imela iz prejšnje zveze. Vendar sem na njo gledala vedno kot na sestro. Ampak razlika me dnama je bila očitna. Kljub temu da je bila 4 leta starejša od mene so ji dovolili veliko več kot meni. Oče ji ni nikoli nič rekel, ker češ da nebodo pol rekli, ja kregaš jo zato ker ni tvoja, manj jo imaš rad ... blablabla. Prav tako sta dedek in babica več dala na njo kot name. Čeprav sta to bila starša od mojega očeta in ji onadva praktično nista bila nič. Ampak jaz sem vedno bila vesela za njo in sem ji privoščila. Še sedaj je tako. Je pa kot otrok težko ostat ne prizadet. Sem pa se veliko krat počutila manj vredno in zapostavljeno. Ampak to je za mano. Vesela sem da je dobila kdaj čokoladico več kot jaz, ker pogled na njene iskre v očeh je bilo najboljše plačilo.

Ja,ponekod je pač tako.
Pri nas enega marajo,enega pa komaj in če  tisti,ki ga komaj,dela kontra starcem,ga odpišejo.Amen.

Jaz imam pa alergijo na delanje razlik. Me je v otroštvu to tako prizadelo, da mi kr pritisk dvigne, ko samo zaslutim kje kako razlikovanje med istimi. Kar se mojih otrok tiče, ne bom dovolila, da se dela očitne razlike med njimi in sicer take, ki jih ni treba. Sevveda so otročki različni pa še če je spol različen je normalno, da se jima drugačne stvari npr. podarja...sam da bi pa enga cartali, drugega pa ne - na-a!!!Dok bom jaz živa ne! Že zdej vidim pri sinu, ki je bolj občutljiv, kako ga prizadene kaka stvar da mene zaboli... 

sem pa jezna na take ljudi oz. se mi ne zdi se z njimi vredno družit!


_____________________________

MONTIGNAC

Prehudih razlik sicer ne obcutium, vendar tudi ce jih, sem realist, vem da so ljudje cloveski, ter da imajo ene raje od drugih. To se mi zdi cisto normalno in do ene meje sprejemljivo. Tudi otroke vzgajam v tem smislu, da je vazno o sebi mislis in naredis sam, ne kaj o tebi mislijo drugi oz. na katero mesto v lestvici te postavljajo. 

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.