pasemske pse in mačke,bi lahko podarili dom zapuščenim,zavrženim kužkom in muckom.Teh je ogromno,pa še bolj ljubki in pametni so bolj odporni kot pa gosposki pasemski.
Ne vem no a gre to za status simbol,da se lahko považoš kakšno pasmo imaš in koliko si zanjo zapravil ob nakupu.??!!
Če si res ljubitelj živali ti je vseeno kakšna pasma je!!!!

Ma kaj pa vem, Neva, pri čistokrvnih psih največkrat veš, kaj lahko pričakuješ. Glede vedenja, mislim. Mešančki iz zavetišč so včasih zelo, zelo ubogi, boječi in zato lahko napadalni. Potrebujejo lastnika, ki res zna s psi, ki se mu posveča in vsaj malo pozna pasjo psiho. Ravno zadnjič je Karensa pisala o tem, da ima eno tako ubogo kužiko doma in da bi ji rada pomagala, da bi šla kar h kakšnemui pasjemu psihologu. Kaj pa če lasnik ni toliko osveščen? A potem pa kužka da nazaj, ker mu ni všeč njegovo vedelje? Ali pa ga zapre v pesjak, da ne bi še koga ugriznil? Zelo je treba biti previden in razmisliti pred tako odločitvijo.
Sicer se meni tisti kužki tudi blazno smilijo in so mi vsi zelo fletni in najlepše bi bilo, če bi vsak ljubitelj kužkov enega vzel in ne bi bilo nobenega več tam. Samo ni to tako preprosto, na žalost.

Ojla Splišni.
Mi imamo pozitivno izkušnjo z našo Lili,morda tudi zato,ker je bila še mladiček,ko smo jo vzeli domov.
Njena zgodba je žalostna:dvakrat so jo vzeli in dvakrat vrnili v zavetišče,sicer ne vem zakaj,saj je bila ljubka kepica dlake,reda živahen dojenček,ampak mi nismo imeli nobenih težav.
Ves čas sem opažala in še kako nam je hvaležna,da smo ji dali dom.Brez dresure uboga na ukaz.
Je pa res,da znajo bit z odraslimi kužki,ki imajo za sabo hude čase ,težave.Prav tako kot z otroci iz ki so zrasli v grdem okolju prejšne družine.Res je za take so potrebni posebni načini prevzgoje.

neva6, kaj bi pa pol s pasemskimi psi?? Naj bi ti pol šli "na cesto", ali najprej v zavetišče in ga bi šele potem lahko dobili
Saj vem, kaj imaš v mislih....samo posploševat zadeve ni ravno primerno.
Jaz imam rodovniškega psa...bernskega planšarja. Želeli smo si pač to pasmo. Za rodovnik pa se absolutno nismo odločili iz prestiža ampak zato, ker je toliko rejcev psov, ki imajo psičke le za razplod...le za to, da psica čimvečkrat rodi in je iz tega denar...in posledično so ti psi požlahtani in zato vsi bolni, deformirani...

Za psa iz zavetišča pa se nismo odločili zato, ker imamo majhnega otroka in ti psi so dostikrat preživeli vse mogoče in so zato plašni, napadalni... Seveda ne vsi!!!

Smo pa včasih imeli tudi mešančke, ki so bili pravi cortki in smo jih prav tako, kot danes Amona, imeli srčno radi...ne glede na izvor in pasmo.

za zapuščene pse je pa treba poskrbet z osveščanjem ljudi. Vsak si kupi psa, ki je kot mali strašno ljubek , a ko je treba začet skrbet zanj je pa že problem. Žival ima ravno take potrebe kot človek. Toda najlažje ga je na cesto zabrisat in potem druge ljudi obremenjevat s tem.

Red bi se moral začet vzpostavljat šem preden pride do takega števila zapuščenih živali. In to je mogoče le z osveščanjem.

Še to:
problem so ljudje, ki pre zapustijo in ne ti, ki jih potem nočejo posvojit.

Kerensina psička je bila pri Mileni Močivnik, tam so bili psi v krdelu in marsikateri kuža, ki je bil posvojen pri M.M. je potreboval posebno obravnavo.
Drugače pa se popolnoma strinjam s teboj, Neva. Meni osebno so najbolj všeč mešančki, to, da imam rodovniškega psa, je moja odločitev izpred nekaj let, kljub temu, da je moj kuža krasen in si ne predstavljam življenja brez njega, vem, da bo naslednji kuža, pa kadarkoli to pač bo, čez deset, petnajst let, sigurno kakšen brezdomček iz azila.
Meni osebno pa ni pomembno, katere pasme in če sploh kakšne je kuža, edinole pudlji niso ravno "my thing", pa še tega z veseljem počoham...

Daleč od tega,da imam kaj čez pasemske,boh ne dej!!
Misel na to temo se mi je porodila,ker sem brala članek kakšne ogromne denarce daš,če si zaželiš pasemskega kužka.
Pa kako so bolj občutljivi in dovzetni na vse vrste bolezni,pa smo spet tam,vemo,da so veterinarske usluge drage kot žafran.
Moja hči je tudi imela pitbulko-ljubko dobrosrčno psičko,kljub njeni hudo očrnjeni pasmi.Pa jo je hudičev sosed zastrupil in nam je umirala v hudih mukah v naročju
Ljubezen in hvaležnost pa ti tko intako izkazuje pasemska ali mešana pasma,kaj ne?
Če si ti dober potem se ti to desetkrat povrne.
Prijatelj ali partner te zapusti izda tvoj štirinožni prijatelj pa ti ostane zvest do groba
Čisto vse imamo po svoje prav.
Samo mimo zavetišč ne smem,ker mi je potem preveč hudo in me žalostne oči kužkov še dolgo časa preganjajo.

Ja no, jaz se načeloma strinjam z Nevo, ampak razumem tiste, ki vzamejo pasemske živali. Prvič zato, ker želijo točno določeno žival, drugič pa tudi zato, ker vejo iz kakšnega okolja le-ta prihaja.
Midva sva vzela v MB azilu (pri tem moram povdariti, da je tam stanje kar se muc tiče porazno-tam ni karantene, ko jih pripeljejo, tako, da so kr bolane in zdrave skupaj, pa v roku tri dni jih je kr par poginilo, tako da mislim da zdravniške oskrbe tam ni).
No kar se najine muce tiče, je imela od zajedalcev vse kar je možno imeti (gliste, trakuljo, garje - edino bolh začuda ni imela ) in to vse pozdravit je bil kar velik strošek. Pa še "invalidka" je, ker ima rep zlomljen in prekratek (bog ve kaj so delali z njo).
Zato razumem tiste, ki kupijo pasemske živali, ker s takimi zadevami potem nimajo težav. Res pa je tudi, da večina živali, ki so bile mučene in zavržene, verjetno bolj cenijo svojega rešitelja-gospodarja, kot druge.

To, da je žival pasemska, še zdaleč ne pomeni, da je žival zdrava in da v sebi ne nosi kakšne dedne bolezni npr., tukaj ni garancije, sploh če pasemskega psa kupiš pri raznih psarnah, ki svoje pse uvažajo iz tujine, pa saj ta debata gre lahko v neskončnost, preberite si malo teme na MON-u ali Mojpes-u, najhujše so seveda variante ala čistokrvni kuža brez rodovnika...

polona2 je napisal/a:

To, da je žival pasemska, še zdaleč ne pomeni, da je žival zdrava in da v sebi ne nosi kakšne dedne bolezni npr., tukaj ni garancije, sploh če pasemskega psa kupiš pri raznih psarnah, ki svoje pse uvažajo iz tujine, pa saj ta debata gre lahko v neskončnost, preberite si malo teme na MON-u ali Mojpes-u, najhujše so seveda variante ala čistokrvni kuža brez rodovnika...

Glede bolezni pa: nisem rekla, da rodovniški pes nima nobenih možnosti za bolezni. Sem pa rekla, da imajo psi, ki jih imajo (psarne naprimer)samo za razplod, da ja čimvečkrat na leto rodi psičke, da je le večkrat denar,
bolezni, ki so posledica požlahtanja in "izsušenosti" psice, ker ima tolikokrat mladiče. In te bolezni so ponavadi hujše kot kake dedne bolezni. Ker če ima rodovniški pes kako bolezen, ki je dedna itak ne dobi dovoljenja za razplod.

Zato se pa nateguje folk s čistokrvnimi psi brez rodovnika, a sedaj razumete, zakaj se gre???

Naše živali so bili vedno najdenčki, dva psa pa smo vzeli iz zavetišča. Imam samo pozitivne izkušnje.
Mislim, da Neva6 nič ne posplošuje. Jasno, da nima nič proti pasemskim psom. Ampak res je veliko ljudi, ki jim nekaj pomeni žival z rodovnikom.Meni se zdi to žalostno, sorry. Pa tudi jaz ne posplošujem. Žal sem naletela že na kar nekaj ljudi, ki so dali žival, ki so jo neizmerno oboževali stran, ker ni imela ustreznih kriterijev.
Pri nas je žival družinski član z dobrimi in slabimi lastnostmi.

Jaz sem na psa cakala vec kot 10 let. Vec kot 10 let sem si ga zelela, prosila itd. Zdaj ga koncno imamo. In ko so rekli, da bomo imeli psa, sem zelela takega, ki mi je vsec. Hotli so yorkija, jaz kaj vecjega (itak bi mela labradorca al pa bokserja..pa nas je ze tko 5 +2 obacsno v stanovanju). Potem sem cekirala na mojpes.net predstavitve pasem in smo se odlocili za beagla. Moja Luna nima rodovnika, starsa ga imata. Smo bili tudi nekako odloceni, da kupimo rodvniskega psa, ampak tut rodovnik ti ne more zagotovit brezhibnega psa. Nisem si zelela mesancka, ampak "pasemskega" psa. Slucajno je naneslo, da smo potem kupili Luno. Mladicki so bili kuzikino prvo leglo, stara je 4 leta, imela je 4 mladicke, eden pa se je skotil mrtev. Zaenkrat je z Luno vse ok, razen trenutnega vnetja mehurja, na morju je bilo vse brez komplikacij.

Ne vem .. meni se je mojpes zameril ob stalnem kreganju rodvnik - ne rodvonik, ker (so) se nekateri obnasali, kot da je pes brez rodovnika nicvreden. Zame ni. Itak bo pa vedno "vojna" med rodovniskimi psi in po besedah ene iz mojpes.net-a mesanci (khm .. ocitno obstajajo pasemski mesanci po tanovem).

Meni vsi psi zal niso vsec. Tko kot mi niso vsi otroci/ljudje, pa kaj naj sedaj?

Riba

Opa, punce, moram se malo vmešat v vašo debato .

Sama sem lastnica psarne. Psi me spremljajo od 6.leta, profesionalno pa se s spi ukvarjam zadnjih 6 let.

Zakaj je toliko zavženih živali v zavetiščih? Glavna, a ne edina razloga sta, da imajo ljudje še vedno v glavah, da psica MORA imeti vsaj enkrat v življenju leglo. To sem slišala tudi od veterinarjev , kar je popolni nesmisel. Psičko je najbolje STERILIZIRATI PRED PRVO GONITVIJO. Vem, da je poseg drag in za nekatere lastnike psic finančno nemogoč. Takim lastnikom bi svetovala, da če vedo, da ne bodo imeli dovolj denarja za pokriti veterinarskih uslug, naj si ne kupujejo psa. Žal.
Drugi razlog pa je, da ljudje ne pazijo na svoje psičke v času gonitev. Poznam dva primera, ko se je lastnik psičke pogovarjal z nekom, ta čas pa je njegovo psičko, ki je bila na povodcu(!!!!) naskočil pes.

Glede rodovnikov imate na žalost popolnoma zgrešeno mišljenje. Če znaš BRAT rodovnike, lahko zveš iz njih marsikaj. Dejstvo je, da se moraš v pasmo globoko poglobiti, da razumeš rodovnike. Smo v dobi interneta, zato je to bistveno lažje.
Vam bom dala bolj konkreten primer: Ko vzamem v roke rodovnik "moje" pasme (bullterier), mi je v trenutku vse kristalno jasno. Vem za skoraj vsakega psa, ki se ponavljajo v večini rodovnikov v Evropi, kako zgleda, barvo psa, kakšne potomce daje naprej, kakšne dedne bolezni je imel (če jih je imel), katere bolezni daje naprej. Le tako lahko veš kaj lahko pričakuješ.
Potrebno je izbrat tudi pravilno paritveno kombinacijo, ne kar parit s prvim psom, ki pride mimo. Zato je potrebno imeti ogromno znanja o pasmi in o genetiki.

Na žalost je velika večina vzrediteljev po vsem svetu v to smer popolnoma neizobražena . Zato je tudi toliko bolanih psov. Škodo nam delajo tudi vzrejne komisije, ki dovolijo parjenje psom npr. s slabimi kolki (displazija B ali C). Po njihovem mišljenju je tako, da če pariš psa z oceno kolčne displazije A in psico z oceno kolčne displazije C, da dobiš ven B. Na žalost jim tukaj meša štrene genetika in ni vedno čisto tako.

Sama sem velika zagovornica raznih testov na dedne bolezni. SLO veterinarji so z opremo danes kar dobro opremljeni in zelo, zelo malo vzrediteljev to koristi. Ker seveda stane!
Sama imam vse svoje pse testirane na dedne bolezni, ki so značilni za pasmo: ledvica, srce, gluhost, kolki(čeprav nima pasma probleme, a so po mnenju vzrejne komisije potrebni za pridobitev vzrejnega dovoljenja), paraliza laringsa, UPC ledvic.
BAER test(to je elektronski test na gluhost) mi opravlja veterinarka iz Dunaja, ker v Sloveniji ni aparata. Veliko pasem je nagnjenih k gluhosti, a si vzrediteji zatiskajo oči pred tem. Največji problem pri gluhosti je, da je pes lahko gluh na eno uho, a tega se nikakor ne opazi na oko(pes se popolnoma normalno odziva), lahko dokažeš le z BAER testom. Če takega psa ali psico pariš, dobiš leglo, kjer je polovica psov gluhih na eno uho ali pa so popolnoma gluhi. In potem parijo te pol-gluhe potomce naprej in kar naenkrat imaš poplavljeno SLO s psi, ki so gluhi na eno uho, a tega nihče ne ve!!!

Po pravilniku o strokovnem delu Kinološke zveze Slovenije ima lahko psica le eno leglo v koledarskem letu. Kar je spet dvorezen meč. Primer: psica skoti mladiče decembra 2004. Naslednjo gonitev jo lahko spet pariš, ker boš imel mladiče v avgustu 2005. In potem jo lahko spet pariš naslednjo gonitev in boš imel mladiče aprila 2006.... Morali bi popraviti in napisati, da ima psica lahko mladiče le vsako drugo ali tretjo gonitev. Ker vsako gonitev imet mladiče, ni mačji kašelj. Veliko vzrediteljev pa to luknjo v zakonu še kako radi koristijo .

Pravite, da se z mladiči da fajn zaslužit. Ja verjetno se res da, če si kupiš rodovniško psico,nekako zbereš denar za vzrejni pregled in oceno zunanjosti, po potrebi opraviš zahtevane teste, če so res nujni, pariš s sosedovim psom in daš sosedu za en pir, potem pa čakaš na kotitev in se po dveh mesecih KONČNO rešiš mladičev in pokasiraš denar. Ja, večina vzrediteljev in psarn res dela na ta način.

Če pa v pse vlagaš ogromno znanja, časa, energije in denarja, pa temu ni tako . Vsi moji psi so razstavni, kar pomeni, da imajo narejen vsaj en šampionat (nekateri več). Z njimi sem naredila na tisoče km po Evropi. Vsaka razstava stane kar precej denarja(prijavnina, pot, hrana, prenočišče....). Vsi testi stanejo ogromno denarja. Ves moj čas, ki ga posvečam izobraževanju, delu z njimi, treningom, hendlingu, groomingu, je neprecenljiv.

Zakaj to počnem? V prvi vrsti zaradi ljubezni do psov in pasme. Ni mi vseeno za zdravje pasme, ni mi vseeno za kvaliteto pasme, ni mi vseeno za mladiče, ki so šli od mene. Obožujem pse, obožujem razstave (sem kar bolana če kakšne mesec mine brez njih ). In nikakor mi ni žal, da sem svoje življenje posvetila psom (poleg mojih dveh otrok seveda ). In mi tudi ni žal vsega denarja, ki sem ga vložila v svoje pse in v kvaliteto pasme.

Tanaja, mas SLUCAJNO kakrsnkoli podatek vec .. o tem, da je super psico sterilizirat pred prvo gonitvijo? Namrec - jaz zelim sterelizirat Luno, mati se zmeraj ni odlocena . ker ji sevda vsak "poznavalec" pravi, da kako je pametno, da ima vsaj enkrat mladice ... ker na zalost vse kr ji kdorkoli pove, vzame, da je to tko in konec.

O bog pomagaj...
Sorry, Ribica, ampak to je popolnoma zgrešeno...

Glede na to, da je tvoja Luna čistokrvna brez rodvnika, ti vsekakor toplo priporočam sterilizacijo. In to pred prvo gonitvijo, tam okoli 6.meseca. Sam poseg ni nič posebnega. Naročiš se, jo pripelješ ob določeni uri na kliniko. Povedala ti bom kako poteka na kliniki, kjer sem zaposlena. Veterinar najprej pregleda psičko, nato ji da pomirjevalo, ki prime v 10-15 minutah. Potem ji skupaj z lastnikom vstavimo kanilo v tačko in ji damo narkozo. Do tu si lahko zraven oz. je zaželjeno, da si . Potem se psički pobrije trebuh, očisti, razkuži in pripravi za operacijo. V sapnik se vstavi tubus in priklopi na inhalacijsko narkozo. Veterinar jo potem sterilizira. Mi opravljamo samo "totalne" sterilizacije kot se nekateri izražajo. To pomeni, da se psički vzame ven jajčnike in maternica. Ponekod opravljajo samo "delne" sterilizacije, kar pomeni da odstranijo samo jajčnike ali pa jih podvežejo. Če pustiš noter maternico, lahko še vedno pride do gnojnega vnetja maternice (pyometra), kar je lahko za psičko tudi usodno oz. pomeni ponovno sterilizacijo-odstranitev maternice. Pyometra je lahko zaprtega ali odprtega tipa. Odprti tip pomeni, da se ji izloča gnojkast izcedek iz nožnice, pri zaprtem tipu tega ni. Ponavadi jo spremlja neješčnost, visoka temperatura in močno se poveča potreba po pitju vode. ti dejavniki so lahko znak tudi za kako drugo bolezen. Lahko te veterinar vpraša, če je psica sterilizirana, ti rečeš ja(čeprav je v resnici samo brez jajčnikov) in odmisli to možnost, išče razloge za stanje drugje, vmes pa se ti posloviš od psičke, kriv pa je seveda veterinar

Ne vem lahko poiščeš informacije tudi še kje drugje. Na mojpes. net so do novincev res precej ostro nastrojeni. Lahko ti dam linke drugih pasjih forumov, jih je ogromno

Mi smo dali sterilizirat našo Lili po nasvetu delavca v azilu in veterinarja pred prvo gonitvijo.
Ker sem jo vzela z azila sem samo neko malenkost doplačala.Tudi muco,pa kastrirat mucka smo šli tudi.

Kolikor sem prebrala na mojpes.net Zavetišče Gmajnice v mesecu septembru opravlja brezplačne sterilizacije in kastracije brezdomih muc . Pohvalno!

Gre se za to,da take pse ponavadi lastniki vozijo na pasje razstave.
Jaz sem svojo lubiko vzela od enih pijancev in vam povem,da je to najbolj hvaležen pes kar jih poznam. DObesedno je zaljubjena v vse doma. komaj čaka da pride kdo domov,da se carta in kar joka od sreče,... Svoje psičke ne bi nikoli zamenjala za drugega psa,ker je enostavno najboljša in najboljša naša prijateljica

Larika, pri rodovniških psih se ne gre samo za razstave, ampak predvsem za VZREJO. Sem v prejšnem postu dovolj na dolgo in široko razložila

Evo moje izkušne:

naša prva psička: mešanka, je danes stara 15 let in še živi, vendar se stanje že slabša - nikoli hujših bolezni ali kaj drugega

moj drugi kuža: čistokrvni brez rodovnika, je urmlu po 4-ih mesecih zaradi odpovedi srca in pluč

zdej mamo pa tretiga: rodovniškega in zaenkrat brez problemov, star je pa 7 mescou; ta pasma nama je bla full všeč zato sva hotla prou tega, rodovnik je pa zarad zg.razloga

Poznavalke,
zakaj pa pred prvo gonitvijo in ne po njej? Mislim, po gonitvi, ne po oploditvi??

Nama je veterinar svetoval po prvi gonitvi, ker da bo psicka takrat spolno bolj zrela?