Draga Miobambino!

Sočustvujem , sama sem dala čez ta poseg pred 14 dnevi, tudi v UKC. Pa ti kar odgovorim na vprašanja, mogoče ti bo kaj lažje, če boš vedela, kaj pričakovati.
- Sprejmejo te na urgenci in se tam pogovorijo s tabo in itak naredijo še en UZ (mene je zdravnica tam popolnoma pomirila in mi razložila, da je pač plodek odmrl in da ni to nič hudega ... da še imamo možnosti imeti zdrave otroke ).
- A se je treba naročiti ali ne, ne vem - jaz sem prišla tja takoj po pregledu pri svoji G in so mi povedali, naj pridem prihodnji dan zjutraj med 8. in 9.
- Poseg se izvaja v narkozi - malo zaspiš in na srečo ne veš, kaj se dogaja s tabo. Jaz sem bila zelo pomirjena, ker je poseg izvajala ista zdravnica, ki me je pregledala prejšnji dan in sem vsaj vedela, da sem v dobrih rokah. Tudi ko sem se zbudila, je prišla do mene in mi povedala, da so vse sčistili in naj se nič ne bojim.
- Hm, kako vse skupaj zgleda, je verjetno odvisno od tvoje psihične pripravljenosti. Zjutraj prideš na urgenco, pošljejo te najprej v 3. štuk na sprejemno, oni te pa dalje prestavijo v 2. nadstropje in tam potem čakaš, čakaš, čakaš in se izgubljaš v svojih mislih. Jaz sem imela 3 cimre (vse starejše gospe) in sem se jim strašansko smilila ... pa mi je bilo še bolj hudo. Okoli 12. so potem le prišli pome - operacijska; na srečo, kot sem že prej rekla, super zdravnica; anastezistka je zamujala in se je potem še nekaj zdirala na svojo asistentko. V operacijski je bilo 5 ljudi (pričakovala sem jih manj). Potem zaspiš ... in se zbudiš na hodniku ... nato skoraj umreš od lakote, ker ti pred 15. ali 15.30 ne dajo nič za jest. To je to. Jaz sem ob 18.00 šla lahko že domov.
- Meni so predpisali 3 dni bolniške; koristila nisem niti enega dne, ker sem imela dopust, potem je bil vikend ... niti nisem želela, da bi kdo v službi izvedel, kaj in kako ... ženski kolektiv in potem bi lahko non stop razpredali samo o tem.
- Jaz fizičnih bolečin nisem čutila (psihične so pa zelo hude). Rekli so mi, da lahko vzamem kaj proti bolečinam, če bo res hudo ... ampak ni bilo nič hudega.
- Hm, kar se tiče hrane ... dobesedno shiraš tam , jaz sem bila čisto prestradana, zaradi anastezije pač ne dobiš hrane še nekaj ur po posegu.
- Nosečniški simptomi so se meni nehali naslednji dan, za spremembo nisem bruhala.
- Zelo šibka krvavitev je trajala kakšen teden.
- Pregled imam v ponedeljek, 18 dni po posegu; takrat bom tudi izvedela kaj več ...
- Vsebino maternice menda pošljejo na preiskave šele, če se ti težave (t.j. abrazije) ponavljajo. Meni se je to zgodilo prvič, zato niso nič pošiljali nikamor.
- Jaz sem s sabo imela eno knjigo, da sem malo preganjala dolgčas, ker tiste ure čakanja se res vleeeeečejo in svoje copate.

Želim ti, da čim bolj mirno sprejmeš, kar se ti je zgodilo ... drugega nam tudi ne preostane. Kar pogumno!

Jaz bi še kar vztrajala v tej nosečnosti. Da se nikoli ne bi končala. Rabim sto potrditev, da ni vredu, čeprav ljudem zaupam. Groza mi je. Nikamor ne bi šla, kar čakala bi. In čakala. Gledam sebe, svoj (napihnjen) trebušček, opazujem svoje nosečniške znake. Če se v ponedeljek res konča, potem jih kmalu ne bo več. Težko se bom poslovila od te nosečnosti. Na trenutke sem jokava, na trenutke čisto vredu. Iščem tisoč izhodov, izgovorov. Vsakič znova se mi porodi upanje, čeprav ga dejansko ni več veliko. Tako nesigurna sem. Takšne se ne poznam. Močno sem si želela tega otroka. Zakaj ravno midva?

Se je to dogajalo še kakšni?

O ja, sliši se znano. Ampak če vidiš, da ni srčka in da ni nobene možnosti (in se o tem 2x prepričaš), pač moraš sprejeti ... drugače ne gre.
Tebi je verjetno huje, ker imaš ves vikend za premlevanje o tem ...
Spraševanje, zakaj se je zgodilo ravno nama, bo verjetno ostalo celo življenje.

Jaz sem bila v LJ UKC na abraziji pred cca 4 tedni in je vse tako, kot so ti napisale.
jaz sem bila na A ob cca 14.30, so mi dali "večerjo" ob 18h: kruh, sir, jogurt + čaj. Po posegu sem imela bolečine, zato so mi dali injekcijo ketonala.
Po posegu pa mislim da moraš čakati še 6 ur pri njih in ti ne dovolijo, da se domov odpelješ sam.

Psihično sem jo jaz neverjetno dobro odnesla, enostavno sem žal sprejela, da tako je in o tem sploh nisem razpredala: zakaj, zakaj in zakaj - spremeniti ne morem nič.
Na urgenci mi je zdravnica razložila, da v primeru odmrtja plodka lahko pride do kake infekcije pri meni, kar bi pomenilo zaplete za v bodoče, in s tem sem se "tolažila"...

čez dober teden me čaka še pregled po abraziji in upam, da bo vse OK.

drži se.

Sočustvujem. Nosečniški znaki so lahko prisotni še 14 dni po abraziji.
Meni so naredili še en UZ.  Ti že prideš tja z napotnico in to pomeni, da se ni treba več naročat, ampak ostaneš tam, takoj te sprejmejo in počakaš na poseg. Poseg traja ene 10 minut, potem si še par uric tam, okol 16h greš ven. Dobila sem 7 dni bolniške, moja G mi bi mi je dala še več če bi bilo treba.

najprej en velik
približno vem kaj prestajaš, jaz sem lani spomladi zaradi delnega ss morala na abrazijo v ukc lj ravno dan po materinskem dnevu
vse je tako kot so ti opisale....moram pa pohvaliti vse osebje od zdravnice na urgenci naprej, ki se je potrudila in mi uredila, da so me stlačili v urnik še isti dan, da sem dala to še isti dan skozi....bodi tam čimbolj zgodaj!!!vsekakor pred 8h
kar mi ni bilo najbolj všeč je hodnik, kjer čakaš pred operacijsko, lani so ravno nekaj delali in je zgledalo   hb, je bilo takrat tam kup študentk, ki so mi delale družbo in me vzpodbujale, tolažile....ob klepetu čas hitreje mine, sem jim bila zelo hvaležna, da nisem bila tam sama s svojimi misli...aja, pa kljub cr, sem se malo 'ustrašila' ekipe v operacijski....je bila kar gužva
aja, še morda ena neg.stvar, v sobi si lahko tudi s kakšno, ki je delala upn...takrat je bila z mano v sobi ravno študentka medicine, ki je morala zaradi zapletov pri upn še na abrazijo...jaz osebno sicer nisem proti upn, ampak ni pa bil ravno prijeten občutek....v sobi smo bile 3, jaz sem se po narkozi počutila izredno spočita in malo 'high'....ampak ne vstajaj dokler ti ne dovolijo!!! sem pa potem zvečer komaj prilezla do avta...me je kar zanašalo. seveda te ne izpustijo brez spremljevalca!


_____________________________

CARPE DIEM!