ZANIMA ME KAKŠNO JE VAŠE MNENJE O TEM KDAJ OTROK ZAVEDNO ZAČNE IZKORIŠČATI OZIROMA UVELJAVLJATI SVOJO VOLJO Z JOKOM IN PODOBNO.

NAŠA TAMALA IMA 6,5 MESECEV IN POGOSTO JOKA, KER JE ZA TRENUTEK SAMA IN ZA MALENKOSTI.MISLITE, DA BI JO MORALI PUSTITI JOKATI ? BOJIM SE KAKO BO, KO BO MORALA V VRTEC IN NE VEM KAJ NAREDIMO?ALI ŽE IZKORIŠČA?

Ne še, počakajte še par mesecev pa bo začela.

Moj bo stra 10 mesecev in je kar se tega tiče adijo pamet! Še na WC ne morem v miru, ker se mi dere k  , samo da me ne vidi 1 sekunde...previjanje je postalo grozno, ker samo da ga odložim na mizo, se dere k zvernik, brca z nogami se upira z vsemi štirimi...mislim  ...da pa ne govorim, kako zgleda kuhanje pri nas...priplazi se do mene, se me prime za noge , stoji poleg mene in se dere, dere, dere...ko ga ne vzamem k sebi se mi vležena tla  vleče sem in tja in joka-dere dokler se ga končno ne usmilim, če žlica ni takoj v ustah pri hranjenju, se takoj pritožuje, brca vse poprek, dere k ...ja moj vem da izsiljuje, ker drugage ne mora bit-še sreča da imam dobre živce, ko se mi pa nabere, pa leti v svojo postlo, zaprem vsa vrata, dam slušalke na glavo, zavrtim kašno musko in se za 3 minute priklopm na RR ...gre pa z februarjem v vrtec, tako da bomo videli kako bo...
Kaj pa bi človek pri vsem tem naredil, pojma nimam -bo že boljš enrat-vsaj upam

oprosti, ampak tako mali dojenčki tega ne počnejo zavedno. dojenček rabi bližino staršev in joka, ker nima predstave o času (koliko časa te ne bo), in z jokom seveda doseže, da prideš nazaj. ko bo šla v vrtec, bo preživljala t.i. separacijsko krizo in takrat boš šele videla, kako se te bo držala - kot klop. ampak bo minilo.

je pa res, da je najbrž tanka linija med zadovoljevanjem otrokovih potreb po crkljanju in razvajenostjo. je zelo naporno, ko moraš kaj narediti, pa se ti otrok mota med nogami in se dere. jaz jo poskusim s čim zamotit: ji dam kakšne igračke v kuhinjo na tla, pa pojem ji, pa pripovedujem kaj delam, pa kaj za poglodat ji dam..., vmes jo tudi kdaj k sebi vzamem, pa jo spet odložim. ko sem šla na WC, se je pač tudi drla, sem ji pa vsakič znova pojasnila, da grem na WC in pridem nazaj. zdaj, pri enem letu se že kar zna sama zabavati (tolk, da lahko v miru grem na WC ali dam kuhat npr, ravno same je ne puščam). zgodi se tudi, da kar sama odšiba stran, se obrne in mi pomaha in šiba naprej. kot sem že napisala, nam je pa odhod v varstvo dnevni ritem obrnil malo na glavo. spet se me bolj drži, ampak v varstvu je pa zadovoljna.

veliko potrpljenja ti želim.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Ja, malo jo pusti, da joče. Ni treba za vsak jokec takoj skočit. Jaz sem delalal to napako, ker tega nisem vedela. Kmalu se otrok navadi, da je treba vse narediti takoj, tisti trenutek, ko se sprdne. To pa ni fino ne zanj, ne za okolico. Za okolico itak vemo, zakaj, zanj pa ne zato, ker se bo potem težje vključil v novo okolje, npr. v vrtec, kjer pa je treba počakat. In bo zmeden in nezadovoljen, ker tega pač ne bo znal. Naj se nauči počakat.
Pa nisem jaz zdaj kar naenkrat tako pametna postala , ampak sem to prebrala. Žal, prepozno. Pri nas moramo ubogat na prvo besedo!

Magi-pri nas je tako, da se enostavno nič več sam ne zamoti-včasih se je ful, 24ur na dan pa mi tut ne mora po naročju skakat...in jaz vem da izsiljuje, ker bog ne daj, da mu vzameš kašno stvar iz rok-npr. danes je iz jelke trgal bučke dol in sem mu jih vzela-si ne predstavljaš kašn jok, pa ko mu kaj ne paše, se kr na tla vrže, maha z vsemi štirimi in se dere...vse je do ene meje-vsaj pri meni...ne rečem, da mora biti vse po mojem, ampak vse po njegovem pa tut ne!