Pozdravljene,

kako vam je uspelo motivirati otroke k igranju puzzlov, spomina... Sinček, kadar zvlečemo na dan eno od teh iger, postane vedno strašno zaposlen (Pravi: "Mami nimam časa!"  ali pa "Mami, sem utrujen, bom malo zadremal!"). Res, da je sedaj v obdobju igranja vlog (točno 3 leta), kar pa počne neverjetno prepričljivo...mislim, da že slabega 1/2 leta ni bil prisoten v 21. st. . Je junak Perzej, gusar črnookec, dobra čarovnica... Pri tej svoji igri je neverjetno simpatičen in domišlijski.  In ima najino popolno podporo...samo včasih se pa odrasli lažje kot Andromede, igramo puzzle ali spominom.
Zato vas sprašujem, kdaj in kako ste jih navdušili? Pri pregledu forumov, sem naletela na dejstva, da nekateri tri letniki sestavljajo puzzle s 60 kosi , naš pa niti ne poskuša sestavi puzzla s 15 kosi.

Mogoče mu bo postalo zanimivo, če bo videl, da mami in oči igrata tako igrico in pri tem neznansko (glasno) uživata... Poskusita, škodovati ne more.

Pusti otroku čas. Nš neznansko uživa v puzlih, da bi se pa igral domišljiske like mu pa tud na pamet ne pade. Otroci so si pač različni. Pusti mu puzle na dostopnem mestu, kjer jih bo videl in vzel sam, kupite pa mu kake takšne z njemu ljubimi junaki.
Pa ne se obremenjevat s tem, kaj znajo drugi otroci tvoj pa še ne. Raje glej kaj vse zna tvoj, pa drugi sploh še ne obvladajo.

Obremenjujem se samo zaradi tega, ker bi nam bilo včasih lažje dati ven puzzle ali kaj podobnega kot pa stalno uporabljati domišljijo (4-urne aktivne seanse v gusarskih časih so naporne ).
Pa tudi zaradi tega, ker nas v kratkem času čaka sistematski pregled, kjer pa naj bi tudi reševal neke sestavljanke?!

Jaz ne bi silila otroka v nekaj kar mu očitno ne paše. Pač če on uživa v igranju vlog se igrajte to. Pucli so enim zanimivi, drugim pač ne. Moja je sama začela sestavljat pucle. Me je kdaj videla ko jih jaz sestavljam, a nikoli ni preveč imela interesa. En dan pa pride domov me čez pol ure kliče, grem gledat pa vidim njo in sestavljene pucle 60 kosov. Pri 3.5 letih.

Jaz tudi mislim, da sestavljanje puzlov ni neka nujna veščina. Našo skoraj 3 letnico pravzaprav ne zanimajo oz. jih še ni 'pokapirala'. Saj se spravi, ampak vidim, da ji ni čist jasno kaj je treba in kako, pa jo imam drugače za kar brihtno bučo.
Kaj pa kakšne legokocke? Tam so tudi tisti mali 'strički'-lego figurice, pa lahko vaš malo pokombinira svoje domišljijske like (lego strički) in ročne spretnosti. Naša ima npr.Lego kmetijo in tudi rada igra vloge - živali spravlja v hlev, potem imajo lego strički kao kosilo, pa peljejo se naokrog z lego avtkom...ima tudi rada igranje vlog.
Vaš lahko pa grad zgradi za junaka Perzeja...

Naša ljubi puzzle in knjigice, nisem pa jo pri 22. mesecih še videla, da bi sestavljala kocke. In jo ne silim, čeprav nas je pediatrinja na sistematskem pisano gledala. Pač ji to ne paše. in kaj? Da ima dobro razvite grobomotorične spretnosti, se vidi tudi po drugih stvareh, a ne?

Mogoče ne mara sestavljat puzzlov, ker ga to ne zanima, mogoče se mu je pred kakšnim letom zdelo, da pri tem ni uspešen in se noče sedaj izpostavljat, ker se boji neuspeha? Mogoče pa ima samo zelo bujno domišljijo in ga puzzle dolgočasijo?
A sam se pa ne zna zaigrat?