:rozica:Najprej vas lepo pozdravljam.Sem 32 letna mamica dveh nedonošenih sinekov.Prvi je star 3 leta-rojen je bil z 29 tedni,porodna teža 1095g.Danes je nagajivi 3 letnik,popolnoma zdrav,tehta 15kg in je velik točno en meter.:bravo:
Lani novembra sem ponovno rodila prezgodaj:(( in sicer v 34 tednu in od tukaj naprej se pričnejo naše težave.Sinek je ob rojstvu tehtal 1500g in na začetku je vse kazalo dobro po 48 urah pa so nastopile težave.Potrboval je pomoč pri dihanju,začel krvavet v želodček,pljučka in možgane:((.No in ravno zaradi tega se obračam na vas in vaše izkušnje.Čez teden dni bo naš Mihec star 8 mesecev in ima še težave z kontrolo glavice.Zanima me če ima katera izkušnje z tem in kako se je vse končalo.Danes sma imela ponoven UZ glavice in pri posvetu z zdravnikom so mi dejali da naj se ne sekiram,naj mislim pozitivno in da slej ko prej bo držal glavico popolnoma sam in z kontrolo.Ampak jaz si ne moram pomagat in cel dan že jočem tako sem žalostna,ker se bojim da nebo mogel samostojno držati glavice.Prosim povejte mi če je imela katera podobno izkušnjo in se je vse dobro končalo?

Take izkušnje ravno nimam, izkušenj z vsemi sorte drugimi težavami pa ja. Glej, meni so rekli, da mi bo Nejc umrl, ker je imel tako hudo pljučnico, vendar je bil borec in so vse naše molitve in prošnje ble uslišane, pa je preživel in je danes popolnima zdrav fantek! Moja izkušnja je taka- tud zdravniki nimajo vedno prav, marskaj so že meni rekli, pa ni bilo tako. Sam je pa res tko, optimizem v roke, pa bo!!!:):)

:rozica:Pozdravljena.Najprej naj povem da sem sedaj prijavljena z pravim imenom,ker sem prej imela težave z prijavo.
Je že res da zdravniki nimajo vedno prau,ampak sem zaskrbljena zaradi njegove kontrole z glavico.Hvala za tolažilne in vzpodbudne besede vendar pride včasih dan ko sem čisto na tleh in lahko samo jočem:((

LP MARINA IN NAJ :angel:ČUVAJO NAŠE SONČKE.

Mi še nismo prišli tako daleč, držim pa pesti, da bo z Mihecom vse ok. Mislim, da sva se včeraj srečale na UZ! Kar pogumno in z optimizmom naprej!

:kuza: za miheca, in :rozica: zate!

Marina,
tudi mi še nismo tako daleč, zato ti lahko svetujem le - bodi optimistična, misli pozitivno,... Miha čuti tvojo stisko in strah in tudi to sigurno vpliva na njega.

Verjemi, da so naši nedonošenčki največji borci in da bodo sigurno zmogli vse tako kot njihovi donošeni vrstniki. Samo malo več časa potrebujejo!

Kar lepo se potolaži, saj sama praviš, da imaš doma lep primer nedonošenega korenjaka. Sigurno se pri treh letih sploh ne pozna več razlika med njim in ostalimi 3 letniki. ;)

LP
Jerneja