sama ne zmorem več, tašča je neznosna. a ima še katera probleme z taščo????
vse se je začelo z porodom. vtika nos povsod, ampak res POVSOD, kaj bo moj otrok jedel, kaj bo delal, kaj bo,.... živce zgubljam vsak dan, čeprav se trudim malo skulirat saj sem noseča 3 mesece, ampak več kot tolko mi res ne rata
ker dela med tednom in je za vikende fraj, je konstantno pri meni.
živimo skupaj v hiši, ko sem rodila smo lih dokončevali stanovanje z možem, tako da smo živeli vsi skupaj, pa mislila sem da bo tako bolše saj bo več pomoči, je bilo pa vsak dan pametovanje in pametovanje in.... ne držat otroka v rokah ker so bo razvadu, ne spat z otrokom ker se bo razvadu, ne imet otroka na joški ker se bo razvadu, ne kopat tako ker ne držiš pravilno, daj otroku dudo, daj otroku flaško.... to sem nekako pretrpela, saj sem komaj čakala da se odseliva, sedaj pa je tako, kadarkoli grem z otrokom na sprehod po vrtu priteče ven, kadarkoli jo sliši da se je zbudila priteče dol v naše stanovanje, hoče da se igra samo z njo, smeje samo njej, nemogoča je res.
kar se hrane tiče pa da sploh ne omenjam, otroku nikoli še nisem kupila fruteka, vse kuham sama, ne dajam soli, ne dajam cukra, ne dajam vegete, ona pa kr teži konstantno da kaj ima veze, če damo vegeto, saj nebo bilo nič, pa potem ko ji lepo rečem da ne dajamo sladkarij mi odgovori da se bo ona skrivala in ji dajala.... pač sem iz take družine kjer smo jedli samo domačo hrano, oče je delal na njivi cele dneve in ni pustil da bi z bratom jedla konzervirano in predelano hrano, zato želim to prenesti na svoje otroke, ona pa namesto da bi bila vesela mi kr naprej očita. moj mož pa je nažalost tak da z njo dela v rokavičkah, js pa včasih ekslodiram pa kr na grdo povem, pa mi je potem žal ker nočem imet nekih kregov v hiši.

a je tako težko sprejet odločitve drugih???

< Sporočilo je popravil Shorty RR -- 12.5.2013 10:20:43 >

Ne razumem zadnjega vprašanja? To, da bi ona sprejela tvoje odločitve?
Zakaj pa bi morala in zakaj se s tem sploh ukvarjaš.
Prvo en dober pogovor z možem, potem pa s taščo. Ona je svoje odvzgojila, svojega otroka boš pa ti (in mož). Se boš pač skregala z vsemi, če bo treba, če je to edini način, da imaš potem mir.
In naj ti ne bo žal, če komu poveš, da te naj pusti pri miru, da sama vzgajaš otroka. Koliko berem, ne delaš nič narobe. Malo bolj se za sebe postavi in NE DOVOLI, da ti sere po glavi. Pardon izrazu

Poveš možu in mora on narediti red. Ti poveš, da naj neha in da imaš pravico svojega otroka vzgajati po svoje. Pa še odseliš se nato in plačuješ najemnino, kar je cena za tvoj mir.

ja, tko nekak kot sta zgoraj napisale..

Tašča te bo komandirala toliko, kolikor ji bosta z možem dovolila.

Jaz vidim tule rešitev le v konkretnem pogovoru z možem in potem še s taščo. Če ne bo bolje, spakiraj kufre in otroka in pojdi k svojim staršem. Boš videla, kako hitro se bo mož pogovoril s svojo mamico.
Dokler boš pa požirala vse, kar ti tašča naloži, ne bo miru. Samo slabše bo. Sedaj se pa sama pri sebi vprašaj ali je vredno živet s tem ali imaš raje mir. Ampak za to se bo najbrž treba s taščo fejst skregat.

A se hecaš??
Ne vem kaj se sekiraš. Poveš ji svoje, predvsem pa naj mož naredi mir, pa je.

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Pri nas je bilo isto... od prvega dne, ko je izvedela, da sem noseča.
Ko je bil otrok star leto in pol, smo se vsedli prvič... in zadnjič. Njej se ni zdelo, da bi delala kaj narobe... ampak od takrat naprej ne kliče več, na obisk pridejo le na naše povabilo. Je pa ravno zadnjič mojemu rekla, da se pri nas ne počuti dobro . Ima pa drugače zdaj druge fore, samo jih z mojim "preslišiva". Je pa res, da imam jaz ves čas 100% podporo partnerja

Tašči moraš odločno, jasno in glasno rečt NE, daj mi MIR. Bolje prva zamera kot zadnja.

Najlažje je spakirat in oditi stran, dve uri dela in imaš mir. Če je za vsako malenkost res edina rešitev spakirati svoje stvari, potem ni čudno, da je danes toliko ločenih zakonskih parov. Glede na to, da enega otroka že imata z možem in drugega pričakujeta, mislim da pakiranje ni način odraslih in družinskih ljudi. Take stvari delajo otroci v puberteti, odidejo in čakajo na klic, da jih partner prosi, da se vrnejo.
Pogovor z možem ne bo rešil zadeve, usedi se s taščo dol in ji povej točno kaj si misliš o vsaki stvari posebej. Povej ji naravnost kaj te moti in da zaradi otrok ne želiš imeti slabih odnosov z njo in z možem. Če je bila do tebe v redu pred porodom, to pomeni, da karakterno ni slaba oseba.
Ti povem iz lastnih izkušenj da je boljše, da se o vsej zadevi pogovoriš s taščo in ne z možem, ker med možem in taščo je vseeno vez, ki je ti s svojimi opozorili ne moreš razdreti.
Glede sladkarij je pa tako: otroka danes najlažje podkupiš s čokolado, bonboni, sladoledom in zato mu tega nikar ne odrekaj, ker ga bo na ta način tašča še zelo hitro pridobila na svojo stran, potem boš pa poslušala od moža, da pusti otroka čimveč z njo, ker jo mali obožuje.

Odselite se.

Če se mož ne postavi zate, potem nimam ne vem, kaj ti svetovat, razen da najprej z njim rešiš. Dostikrat smo tudi malo preveč potrpežljivi in preveč potrpimo, potem mamo pa že vsega poln kufer. Boljše prej znoret, to je moj nasvet vsaki mladi mamici. Dostikrat tudi nočemo zahtevat od partnerjev, da stvari zrihtajo, ker jih razumemo, pa je težko itd... Ampak je boljše bit bolj siten prej, verjemi;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Dolgo časa me ni bilo, saj je mučim z slabostmi, no saj bo bolje. Bom probala vsakemu odgovoriti

LuLu z možem sem se že večkrat probala pogovoriti, pa je odgovor vedno isti, da taka pač je in naj se ne obremenjujem, ker nebom nič spremenila oz dosegla.

Masha_M ko možu omenim selitev, saj imamo hišo tudi pri mojih, je odgovor da mora žena živeti pod moževo streho in ne mož pod ženino, ko pa omenim selitev v najemniško stanovanje je pa odgovor da nemisli plačevat nekomu, če pa lahko nekje živi "zastonj"

ZmajTolovaj povedala sem ji že nevem kolkokrat svoje pa je njen odgovor HVALA LEPA in se pobere stran, no potem je ni na spregled par dni , po par dnevih ko jo vse mine pa je spet kot da ni blo nič, vse po starem

saragrravno ta vez me moti, saj sem js bila pripravljena spakirati kufre in oditi od mojih zaradi moža, on pa tega ni pripravljen in se raje živcira in mene gleda kako sem napsihirana kot da bi kaj ukrenil, saj kot sem rekla z mamico dela v rokavičkah in to je ta vez katero omenjaš. Problem pa je da je moja tašča taka, danes ji nekaj povem in je odgovor JA JA čez par ur, dni, tednov pa je spet isto. Kar se tiče sladkarij, prvič ko vidim oz.zvem da je dajala za mojim hrbtom sladkarije je to tudi zadnjič, saj mislim da se nekatere stvari morajo spoštovat in če starš reče ne je to ne, pri mojih ko smo vse spoštujejo kar jim rečeva, vedno ko prideva otroka čaka mineštra al pa juhica in ne sladarije.

ronja kot sem že omenila, selitev ne pride v upoštev saj je moj mož preveč navezan na svoje

definitino se rabiš z možem pogovort.

Mina88,
Občutek imam, da so pogovori na relaciji ti-tvoj mož in ti-tašča pogosto 'na okopih', da na vsak način vztrajate vsak na svojem stališču (in hočete, da zmaga vaš prav), brez da bi bili pripravljeni na kompromise in posledično boljše medsebojne odnose.
Jaz bi zelo težko prenesla zahtevo, da žena mora živeti pod moževo streho in ne obratno. Partnerja živita, kjer se prostovoljno odločita in dogovorita. Če dogovor ni mogoč, pa seveda hitro lahko nastopijo težave.

Forumašice so ti predlagale, da ti narediš odločilen premik in urediš stvari za svoje dobro in se magari odseliš. Ni nujno, da selitev vključuje tudi moža. Četudi bi za dobro vajinega odnosa bilo dobro, da bi se ti pridružil ter da razjasnita zadeve.

Je bivanje pod takšnimi pogoji pri tašči res tako sprejemljivo za vas, da odtehta npr. plačevanje najemnine in imeti mirne odnose, če že ne moreti v hiši vzpostaviti drugačnih hišnih pravil in se dogovoriti o sprejemljivih vzgojnih pristopih.

...danes ji nekaj povem in je odgovor JA JA čez par ur, dni, tednov pa je spet isto...

In tudi če bi odšla stran in bi te prosil, da se vrneš, bi bilo par dni, tednov vse sladko, nato pa stare zadeve naprej. Glej v kakršnikoli situaciji se v življenju znajdeš, je težko, če ti partner ne stoji ob strani. To, da ste odšli od tvojih pomeni, da si ti bila pripravljena nekaj žrtvovati v dobro zakona, on pa to ne želi.
Poglej, govorim ti iz lastnih izkušenj, samo da pri nas so bili moji tisti, ki so bili nemogoči in zato smo odšli. Ampak ne k njegovim ( odšli smo v najem ), ker je mož rekel, da zaradi najinih staršev ne želi imeti težav v najinem zakonu. In sedaj imamo super odnose z mojimi, z njegovimi pa na srečo ni bil nikoli problem. Ampak mož je bil karakter in se je zavedal tega, da dve različni generaciji ne morejo živeti pod isto streho.
Je pa res, da je mnogo boljše imeti slabo taščo, kot pa slabega moža. Ti pa se moraš sama odločiti oziroma najbolje veš ali je tvoj mož res dovolj dober zate, če te ne podpira v trenutkih, ko ti je težko.

Ja, jaz bi rekla podobno kot ostali, definitivno je na mestu najprej pogovor z možem. Skupaj postavita tašči meje in recita odločno NE, tam kjer je treba. Dokler ima pa tašča več podpore tvojega moža kot ti sama, boš pa zelo težko kaj spremenila. Jaz vem, da tako ne bi mogla živeti in sem srečna, da smo šli na svoje, čeprav začeli iz nič in zelo skromno.
To je to.

Moram pa dodati nekaj na stavek, da se bo tašča skrivala in dala otroku sladkarije na skrivaj. Meni je tole naredila partnerjeva stara mama, samo enkrat. In nikoli več. Mogoče je mislila, da mi bosta prikrila, je pa pozabila, da so otroci preveč iskreni in ko mi doma ni jedel večerje, ker je pri njej pojedel celo Milko, mi je popolnoma zavrelo.
Še slabše, ko smo bili vsi tam in ji je poskušal partner razložiti, zakaj ne dovoliva toliko sladkarij, si je potisnila prsta v ušesa in se pačila "Kaj??? Nič ne slišim...."
Obrnil se mi je želodec, spokala sem mala2 in šla. Usput sem ji dala vedeti, da ob ponovnem poskusu česa takega naj sebi pripiše, če nas preprosto ne bo več tja. Eno je pametovati naredi to tak, naredi tisto ovak,.... drugo pa je delati za mojim hrbtom. Kaj pa s tem uči mojega otroka? Jaz tega ne dovolim. Ni šans.

Ni čudno, da se spičite s starimi starši oz. taščami, če komplicirate 100 na uro s tako malenkostjo kot so sladkarije in pravili kaj otrok sme jesti pri babici in kaj ne....(normalno, če gre za alergika, bo starš postavil jedilnik, drugače pa ne vem zakaj bi).....ko pa tako težite s temi čokoladami taščam in babicam pa ni čudno, da jim jih dajejo na skrivaj......

Mene nikoli ni posebno zanimalo kaj dete je, ko je pri starih starših.....nobeni stari starši je še lačne niso pustili in to je važno......in če tam poje kak bombon ali čokolado več kot doma, pa naj......zato je pa lepo pri starih starših.....da je vse malo bolj sproščeno in ni toliko pravil kot doma, ker stari starši bolj crkljajo......

ja liliana, dobro, da si se obesila na sladkarije. Avtorica posta omenja vec kot ta 'problem.'
tisti, ki pa tezimo, imamo najbrz pa kak razlog za to, a ne...

lili, po moje punce napišejo pač prvo bedarijo, ki jim je šla na živce, ne da bi bil to zdaj glavni problem. Mene je recimo zelo motilo, da je delala tašča zelo velike razlike med puncama. In ti bi to komot prevedla, da mi gre na živce, da taveliki prinese čokoladico. To me ne moti - me pa moti, če jo prinese samo njej... Zdaj je to veliko boljše, vseeno pa si potem bolj pozoren in te zmotijo stvari, ki te sicer ne bi - ker imaš slabe izkušnje in veš, kam to pelje. Mene bi tudi skrivanje zelo motilo. Eno je, če imajo svoje male skrivnosti, svoje tradicije, svoja razvajanja, to se mi zdi dobrodošlo. Da pa bi govorili eno, delali pa drugo, to bi pa popenila. Včasih je fajn brat med vrsticami, ker površno gledano so vsi problemi brezvezni, razen da je tvoj otrok na smrt bolan - proti temu je vse ostalo brezpredmetno. Vseeno pa nam grenijo tudi manjši problemi življenje, če teh najhujših hvalabogu nimamo.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ne ronja, ne štekaš; "lili" je samo rada drugačna kot ostali ..... ki kompliciramo... ona nikoli nima problemov... pa z vsemi se razume.. in nikoli ne skrega.. in nima konkretnega odgovora, kaj lahko kdo stori, da se kriza konča.....

In ko v življenju pač naletiš na neki hujši problem, pač uvidiš, da si z manjšimi problemi brez veze grenil življenje.......da so v bistvu res brezpredmetni......

Gina je to, glede teh drobnih problemom, s katerimi si sami grenimo življenje, zelo dobro znala povedati: "Vojne nam manjkajo".......

Drugače je pri rešitvi vsakega problema dobro, da človek pogleda tudi drugi zorni kot......in da ne izhaja pri rešitvi problema zgolj iz predpostavke "jaz sem dober, vsi drugi pa so slabi".....in da ne krivi človek zgolj vse druge za problem, ki ga ima.....ker običajno niso zgolj le drugi krivi za vse slabo, kar se človeku dogaja na tem svetu, ampak je nemalokrat kriv tudi sam.....ker junakinje iz mehiških telenovel niso resnične in svet ni le črn in bel......

In kokretne rešitev za tvoj problem, Ronjin problem, za problem avtorice teme jaz ne morem dati....tudi ne morem dati konkretne rešitve za problem globalne krize, ne globalno in ne za vsakega posameznega Slovenca......in ne moreš tega storiti niti ti, niti Ronja......

Štekaš.....? Dvomim......

Ja, ko ne moreš nekoga spremeniti, kar je itak zelo zelo težka naloga pri odraslih, spremeniš sebe. Saj veš, spremeni sebe in spremenila boš svet
Sprejemaj jo drugače, če si že moraš razložiti zakaj je takšna, se najdejo razlogi v njenem življenju. Vsak ima svoje pečate, križe,vzorce obnašanja... tako boš le ugotovila zakaj je takšna. Še vedno bo ista, ob vsem tem pa boš le sebe lahko spremenila. Sekirati se zaradi obnašanja ljudi je res škoda časa. So stvari, bolj grozne, zaradi katerih se sekiramo, tašča ni med njimi
Ti edino moraš z možem razščistit, on pa s svojo mamo.

ja, liliana. seveda liliana.
ti kr dvomi še naprej, druzga ti itak ne preostane.

< Sporočilo je popravil mateyka -- 19.5.2013 11:54:40 >