Pozdravljeni!
Mamica sem 17 mesecev starega otroka, zaenkrat sem na zavodu, ker se je moj mož skregal z mojim delodajalcem in sem ostala brez službe. 3 leta sem v Sloveniji, tujka sem, vendar sem pred kratkim dobila stalno bivanje v RS. Ker ne zdržim več s tem človekom, vas prosim za nasvet.
Zgodba je takšna. Imela sva lep zakon, do oktobra lanskega leta. Bila sem na obisku pri mamici, ostala sem 2 tedna, vidim jo vsaka 4, 5 meseca, odvisno od finančne situacije, pot me stane kar dosti. Pridem nazaj najdem stanovanje čist umazano, odvraten vonj, preproga zažgana se mi zdi z čiki, poleg pojstle v spalnici nekaj črnega zlito, še danes ne vem kaj je, ker ta moj pravi da to ni on naredil. Vem pa da sem to zelo težko spucala. Nekaj dni potem pride pošta, odprem vidim njegov bančni izpisek, 200 euro minusa ki ga prej ni bilo. Ko je prišel do domov ga vprašam kaj je to, in mi čist enostavno pove:"Ja pač šlo je na travo!" Takrat mi je povedel, da je začel kaditi travo, ker sem jaz pač začela it v šolo (prekvalifikacijo) in mi je šlo lepo, naredila sem pred tistem roku ki sem ga dobila od zavoda, oni so mi financirali, so pa tudi postavljali pogoje. V glavnem je" zardi mene" začel, ker mi je kr dober šlo, on pa nima srednje šole, ni je sploh naredil kot mi je povedal, ne vem zakaj mi se je to zlagal, ne vem...in da mi to pove po 2 leti in več leti zakona...sem bila jezna, ampak sem nekakor "pogoltnila" to vse...rekel de da bo nehal, da bo vse kot prej...Vendar je šlo v čist nasprotni smeri. 2 meseca potem, je nehal kupovati hrano, nehal je prinašat otroku karkoli. Rekel je da bo imel svojo plačo za sebe. Ker poleg našteto poslanih prošenj nisem dobila službo, sem si najdla dve babice in jim pomagam doma, dokler ne dobim službo. Ni velik, ampak dovolj da imam otroku za mleko, jaz sem lahko z enim koščkom kruha čez dan, ta moj angelček pa ne ve kaj pomeni "nima". Vse kar dobim, dam otroku za hrano, meni kar ostane. Ko sem se poročila sem imela sem 67 kg, zdaj jih imam 49 kg. Na začetku kupim otroku kakšen sokec, bombončke, čokolado, čips in take stvari da ima, on pride zadet in mu poje vse to kar sem mu kupila. Sem mu rekla "kako te ni sram da poješ otroku, kaj bo on zdaj"...pa mi je rekel "pejt prat rite, pa mu boš kupila še" . Razumem da me nima več rad, ampak kaj pa otrok, to je njegova kri. On se pa nič ne zmeni za njega. Ko pride v stanovanje, ta mali mu teče da ga objame, on pa obrne glavo stran, in se dela kot da ga ne vidi, kot da ga ni tu . Da ne rečem, ko nima denarja da si kupi travo, ali kaj več ne vem sama, se čist dere po stanovanju, na mene na otroka, da ga sedet na sedežno in mu se ne da premikati, ne dovoli mu da se igra, da sploh pušča kakšen zvok...ko nisem več mogla trpet, vzamem otroka in grem k mamici. Po enem dnevu dobim pa sms od njega: "Da mi 3 dni da pridem nazaj, če ne, me bo prijavil policiji da sem ugrabila otroka in ga peljala ven iz države". Pridem nazaj, ker mi nič drugega ni preostalo, da mi vzame otroka, vzel bi mi življenje. Ko sem prišla nazaj, kaj mi je vse rekel, pa jaz to ne bi imela srca reči nekomu ki mi je največji sovražnik. Zadnji mesec pa po, je začel kaditi travo v stanovanju. Ker ne morem pustiti da otrok vdiha ta smrad, ga peljem ven in sva tako odzunaj po 4, 5 ur...nima pajacek, ampak ga ovijem v deko, ga držim ob sebi da se greje, čeprav mi se roke zamrznejo. Ampak, raje trpim mraz, kot da kadi travo pred otrokom...da ga ni sram. Otrok ni nič kriv. Pred kratkim bi morala it v Maribor na razgovor za službo, ker nisem imela denarja za karto, sem ga prosila naj mi da, bom vrnila nazaj, pa mi je rekel "kva je s tabo, to mi je paket trave"..Dva dni po tem me je zmerjal, rekel da nočem delati, da sem lenoba...Včeraj ko sem prišla v stanovanje z otrokom, notri je bilo kot v plinski komori...še dva sta bila z njim notri in so mi se vsi skupaj začeli smejati..."ker sem suha kot Oliva" (iz risanke mornar Popaj) . Takoj sem šla po svoje in otroške stvari, ni dovolj da me zmerja on, še prijatelji so začeli. Ko sem vzela stvari mi je rekel "dej, če si upaš pejt, takoj bom klicu policijo, otroka bo vzelo socialno in ga vrnilo meni. Ti nimaš kam, nimaš službo, nimaš denarja, tujka si, nimaš nobenih pravic pa ti pejt". Ne vem zdaj kam naj grem, nimam nobenega tukaj komur bi lahko šla. Ali imam pravico na kakršno pomoč, dokler ne dobim službo. Sem prebrala da lahko grem v materinski dom, ampak moram plačati prispevek. Včeraj sem mu rekla da hočem da da otroku otroški dodatek, pa je rekel naj grem v p.m. da ne bova dobila nič, naj crkneva...Ne morem več. A bo on dobil otroka če se ločiva, ker jaz nimam službo, nimam državljanstvo? Ne vem kaj naj naredim? Prosim vas za kakršenkoli nasvet...In se opravičujem zaradi morebitnih napak v pisavi, še vedno se učim, oziroma na to da sem relativno kratek čas v Sloveniji.
Lep pozdrav za vse.

V Sloveniji nimaš več ničesar. Ne ljubezni, ne službe, ne prijateljev. Vzameš otroka in se vrneš v svoj domači kraj.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

greš na CSD oni ti bodo že povedali.
LP

pojdi na csd ali pa pokliči v Trubarjevo ulico za pomoč ženskam in se dogovori in vse povej...., pa čim prej...., tam ti bodo uredili vse potrebno... zaradi tega ti ne bodo vzeli otroka - se nimaš kaj bat.

Če ti ni za domov, v rojstno državo potem se tukaj lahko preko CSD preseliš v Materinski dom in tudi v Varno hišo, glede na to, da si žrtev psihičnega nasilja, kar je isto kot fizično. Lahko ga tudi na policijo TI prijaviš, on te nima zakaj, ker ti skrbiš za otroka in ga hočeš imeti v varnem okolju.
Ne nasedaj tipičnim grožnjam nasilnežev... vzel otroka, prijavil policiji, bla bla bla.. tak te drži na kratko. Odidi, vseeno mu je za tebe, in za otroka. Kaj boš tam?
Ni zdravo okolje za vaju. V mater. domu in teh ustanovah, če nimaš za prispevek si upravičena do socialne in otroških, kasneje še preživnina... imela boš za plačilo najemnine, ki znaša manj kot 100 eur za vaju.
Kar pogumno od doma, to, da si tujka... vse se da ureditit. Odloči se še da greš in rešla boš vse ostalo. Veliko sama, veliko s pomočjo socialnih delavk. Prvo pa na CSD.
Čim prej seveda.

Še to.. da se rešiš največjega strahu.. da ti otroka vzame.
Priporočam (VSEM, ki ste v taki situaciji), da porabiš dobri 10-20 minut za branje par členov določenih zakonov in takoj ti bo jasno, da tebi otroka ne bodo vzeli in dali njemu. On je v očeh policije, CSD in sodišča narkoman in psihični nasilnež, ti pa skrbna mati, ki hoče otroku zagotoviti varno okolje. VSI bodo na tvoji strani...
To, da si brez službe, brez denarja, nimaš kam in da si tujka... ČISTO NIČ ne vpliva na odločitev sodišča komu dati otroka, glede na to kakšen je tvoj partner. So samo njegove grožnje... lahko se samo pod nosom obriše. Ti pa mirno naprej. On ne more biti skrbnik.