Z možem živiva pri njegovih starših že 10 let. Vse do lanskega leta je bilo kul, dokler se njegova sestra ni razšla z njenim partnerjem. Od takrat so ji starši pomagali urediti stanovanje in ker pač ni bilo v prvem vse ok, se je selila že tretjič. Pa to sploh ni pomembno, da ne omenjam tudi kolikokrat se ji finančno pomaga ona pa njima ne pomaga pri kakšnem opravilu. Pomembno je to, da je prišlo tako daleč, da bi rešili njen finančni problem, se bosta starša selila (v roku leta oz. leta in pol) v "podrtijo" iz hiše, ki sta jo lastnoročno gradila in zanjo tudi trdo delala, to hišo v kateri pa sedaj živimo skupaj, bi naj z možem odkupila. Od tega se bi odštel dosedanji denarni vložek, ki sva ga imela. Od kupnine pa bi naj sestri dala tudi velik delež denarja, sama pa po moji presoji ne bi mogla obnoviti tiste hiše in normalno živeti.
Zanima me vaše mnenje ker se mi to, da bi naj odkupila hišo v kateri živim in sem nameravala tako ali tako ostati, zdi popolnoma nenormalno .
HVALA ZA VAŠA MNENJA

< Sporočilo je popravil Flavia RR -- 2.9.2012 19:55:49 >

Meni se zdi pa čisto normalno, da se sestro izplača. Ne moreta vidva imet celo zase, če je pa tu še ona... Kaj bodo naredili s tem denarjem je njihova stvar. Kaj pa mož pravi na to?

Meni se tudi zdi normalno, da se sestro izplača, če se gre za neko normalno vsoto denarja in se pri tem upošteva tisto, kar sta vidva v hišo že vložila.

Kar se tiče selitve je pa tako, da kar si bosta sama skuhala to bosta imela. Po mojih izkušnjah je tako, da problematičen otrok vedno od staršev dobi več kot priden.

_____________________________

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

To je normalno, vprašanje je samo, kako razumno bo ocenjen znesek izplačila.

Če vama izplačevanje ni všeč, obrnita situacijo - naj sestra ostane v hiši, vaju izplača, in si vi iščite novo domovanje. Če obrneš luč,so stvari hitro bolj jasne.

Gre za kar zajeten znesek. Po zakonu vem da, sestri pripada ena desetina polovice vrednosti hiše (ta trenutno znaša 4500 evrov, pa si izračunajte najin znesek), ki se plača ob zapuščini, pa še to samo v primeru da gre v tožbo. Pa mož je takoj rekel da se tisti "novi" hiši (ki bo spet predmet zapuščine) odpove v korist sestre. Glede trenutnega zneska pa sva oba z možem enakega mnenja, saj imam zraven te hiše tudi parcelo in bi za to vsoto dobila popolnoma novo hišo, ki bi bila narejena po najinem okusu.
Večina mi je po pogovorih rekla da to kar se dogaja ni normalno, sem pa vseeno vesela vseh vaših mnenj.

Ah pa še to. Da bi situacijo obrnili- sva poizkusila tudi to. Pa sva takoj najprej naletela na gluha ušesa-kot da tega nisva predlagala, ko pa sva še enkrat ponovila isto, pa je bilo rečeno, da s čem pa naj naju izplačajo. Tudi avto se je kupil sestri, ko pa je mož imel prometno in je nujno potreboval nov avto, starša niti vprašala nista če potrebuje pomoč. Tudi ta razlika, ki jo delata mi nikakor ni všeč. Opažava pa tudi da v vse to bolj sili mama kot pa oče. Saj ko pogovor nanese na hišo, se oče kar hitro umakne, kot da ne želi dokončnega dogovora, mama pa kar naprej vztraja in spreminja ceno, kot da kruh prodaja.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Po mojem mnenju skušata starša že zdaj urediti razdelitev premoženja, ne pa da se boste po njuni smrti kregali.

Če prav razumem je hiša od staršev, vidva v njej samo živita, sta tudi nekaj vložila, tudi starša živita v tej hiši. Zakaj bi se starša zdaj selila, a bo njun del ostal prazen?
Je pa tak dogovor (da se hiša napiše na enega otroka, če ta drugega izplača) čisto normalen. Ampak ne gre za 10 % vrednosti, ampak 50%. Ne vem no, lahko vaju tudi starši vržejo ven, pa dajo vajin del hčerki (ja, vem, najhujši scenarij), nujni delež pa lahko mož terja šele po smrti, tako da....   Dajte se dogovorit,saj ste vsi ljudje. Če ne pa pojdita, bo edino tako mir v hiši.

_____________________________

Lep pozdrav
tasika

Verjamem, da se ti zdi krivično in verjetno tudi možu, da je mlajša sestra imela vedno več podpore pri starših, tako finančne, kot kakšne druge in lahko rečem, ja, ni pošteno, a tako pač je. Na to ne moreta z možem vplivati. in na stvari, na katere človek ne more vplivat, se je brezveze obremenjevat in sekirat.

glede delitve pa. Jasno. Deli se na oba potomca enako, kle ni debate. Izplačati njo, ali pa ona njega. Seveda se upošteva vložek, ki sta ga vidva, kot v zakonski vezi, vložila v hišo, vse ostalo gre fifti fifti.

Kot nek član družine pa sama razmišljam nekako tako; glede na vso situacijo ki se dogaja, se mi zdi popolnima noro, da bosta starša odšla živet v staro podrtijo, tukaj pa imata lepo urejeno stanovanje in vsi stroški se delijo. Ker pa nista več med mladimi se mi zdi še bolj noro da na stara leta silita v take stvari, samo da bi rešila finančni problem starejše sestre. Na tiho sta kupila tisto podrtijo, zdaj pa čakata kaj bova rekla mi2. Nekako sva jima skušala dopovedati, da se s to selitvijo ne strinjava, ker meniva,da bosta na stara leta vse prej kot uživala v starosti. Ko pa bo eden od njiju ostal sam, pa nimam srca drugega pustiti životariti na stari podrtiji. Takrat pa bo ta hiša spet dobra za življenje. Vse bolj se me to dotakne ravno zaradi tega ker sem iz danes na jutri pred nekaj časa ostala brez očeta. In me nekako boli, da je mama tako zaslepljena in obsedena s sestrinim življenjem, da sili v tako stvar.
Ko sva predlagala da se hiša proda in gremo vsak na svoje pa sta bila zelo proti, čeprav bi meni zelo odgovajalo, saj ne bi imela več občutka, da sem jaz tista ki je želela da odideta iz lastne hiše. Bojim pa se ravno to da ko jima ne bo šlo vse tako lepo, da bom rano to dobila od njiju in sestre pod nos.
Hvala za vse odovore in mnenja.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]