Drage moje. Vem, da vas jezi, ker se zadnje čase dogaja veliko anonimnih pisem kar brez veze, ampak malo mi je nerodno se razkriti, če me slučajno kdo pozna.
Problem je sestra.
Naj napišem, da jo imam rada in mi veliko pomeni, ampak zdaj mi je rahlo presedla. Stara je 25 let, ima srednješolsko izobrazbo, je zdravstveni tehnik. Pred 5 leti je šla v Ljubljano študirat. Prvo leto ni naredila, drugo leto je ponavljala, tudi ni naredila. Potem je bila malo doma malo v Ljubljani. Nekaj je delala po gostilnah in se s težavo prebijala in plačevala najemnine. Starša sta ji finančno podporo ukinila, ko že drugič ni naredila prvega letnika in rekla, naj se zaposli v svoji stroki, ker bi v Ljubljani ziher dobila delo medicinske sestre. Ampak ona noče iti delat v tej smeri, ker se ji baje do konca upira in je raje kelnarca. Okej,potam pa bodi, ampak problem so delodajalci, nikoli ne dobi pravočasno denarja, dobi premalo.... Vedno so ji nekaj krivi. Tako da so od doma velikokrat šle kakšne finančne podpore, tudi jaz sem ji večkrat posodila. Denar mi je zmeraj vrnila, čeprav vedno z veliko zamude...
Lansko leto se je ponovno vpisala, drugi fax, izredno, pa spet ni naredila prvega letnika, tokrat že tretjič. So doma imeli težke debate, starša sta rekla, da zdaj pa dovolj, naj se zaposli in domov naj sploh ne hodi, dokler si ne najde pripravništva.( Lahko pride domov, na obisk, ne pa da bi se spet domov priselila). Ona bi raje še eno leto prek študenta delala in se nekaj muli s starši, in tudi sama pri sebi sem se zaklela, da ji več ne posodim niti tolarja.
In glej ga zlomka, ravno prej me je klicala, če ji posodim za najemnino, ker jo šefica nekaj zaj.... in ji še ni nakazala plače. Sem rekla da nimam.
Zdaj trpim. Imam, lahko bi pogrešala teh nekaj čukov, tudi če mi jih sploh ne vrne me ne bi pobralo, ampak mislim, da jo moram pustiti, da se znajde sama, ker bluzi že nekaj let ravno zato, ker je do sedaj vedno dobila pomoč od doma. Res jo imam rada in točno vem, da bom imela pokvarjen ves vikend, ker bom nonstop mislila nanjo, kaj zdaj dela brez denarja, če se je znašla, če je lačna.....
Kaj naj storim, naj ji vseeno posodim denar ali naj vztrajam pri svoji odločitvi? HELP.

ne sekiraj se  Prav si naredila.

Dovolj je stara de odgovarja za svoja dejanja. če jo je šefica .... naj se sama znajde.
Vsi smo se mogli in tudi ona naj se, če se pa noče pa nič. Bo ona na zgubi ne ti.

Vem da ti je hudo samo pomisli če ti nebi imela a bi ti dala???? Rekla bi da nima al pa bi si kaj izmislila. Vsekakor pa ne popusti in ne pokliči nazaj naj pride iskat kar če noče delat pa nič če ima ajši lagodno žibvljenje.

Oh, dala bi mi, če bi imela, saj ni slabega srca, le na easy bi rada šla skozi življenje, čeprav ona ni tega mnenja.

Čisto prav si naredila. Enkrat je treba naredit konec, da se postavijo na lastne noge, da si vsaj iz meseca v mesec privarčujejo za najemnino. Verjemi imam enake izkušnje z bratom.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Tudi jaz bi naredila enako kot ti! Vem, da je težko, ampak samo dobro si ji s tem storila (če je vsaj malo pametna). Enkrat se mora osamosvojiti, kaj jo boste vse življenje podpirali?!

A je katera, ki bi ji dala? Ker mene še vedno grize tako slaba vest, da je joj.

Sej te še bo. Jst tud nebi popustila. Nej pa šefico pros, sej je ona zajebala. No vsaj men se tko zdi. Čeprou čist vem kako se počutš. Ampak to bo šlo tko v nedogled. Res.

Anonimna, si tipična predstavnica tistih, ki postavijo vprašanje, pa so si nanj že odgovorile. Res luškano.
Sedaj pa zares. Jaz ne bi naredila isto kot ti, kar pomeni, da ji že prej ne bi posodila denarja. Pa ne zato ker je ne bi marala, vem,da jo imaš zeloooo rada. Vendar gre tukaj za čisto nekaj drugega. Kot si že sama ugotovila, se mora postaviti na svoje noge in to v vseh pogledih, kar pomeni, da mora živeti s tem kar ima oz. nima. Stara je toliko, da ve, kakšno je življenje in kaj lahko od njega pričakuje. Če pa še ne ve, pa se tega mora naučiti. Če ji boste vi vedno posojali denar, ji s tem življenje olajšate samo kratkoroćno.
Naj te ne grize slaba vest, ker si dobra sestra, ki jo imaš res rada (to čutim iz tvojih postov), vendar še enkrat, imej jo tako rada, da jo pusti živeti njeno življenje.
lp in ne pokvari si celega vikenda zaradi tega

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Prav si naredila. Edino na tak način se bo lahko postavila na svoje noge. Mogoče bo še parkrat padla, ampak slej ko prej se bo naučila obstat na nogah, ker ji drugega ne bo preostalo. Ne smeš ji dajat potuhe! Starši se tega očitno zavedajo.

Marogica, kako to misliš. Ne razumem, da sem postavila vprašanje in si nanj že odgovorila?
Jaz vem, kaj je prav; ne ji posoditi. Še vedno ji nisem in verjetno ji ne bom. Spraševala sem le, če sem naredila prav, če bi večina to naredila. Sem bolj labilna oseba in verjetno sem pričakovala, da mi vsaj ena avtoriteta RR reče, naj ji dam, pa bi že denar letel po kablu, ker mi je res hudo, hudo in sem hotela, da mi negdo reče, naj ji dam, nisem hotela potrditve . Oh, sem zmedena. daj se boste že spraševale, kera je bolj ruknjena jaz ali sestra.
No, upam, da se bo znašla, res. Sploh je ne upam klicati...

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

No, evo, pa me imate. Jaz sem, upam, da ne bere tega kdo, ki pozna mojo sestro, ker je res ne želim razkrinkati in prikazati kot slabo osebo. Vsak ma svoje probleme.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Jaz bi ji pa dala. Če bi bila s tem jaz sama kaj prikrajšana oziroma bi ta denar težko pogrešila, potem res ne. Če se mi pa ne bi poznalo, bi ji dala. Ne bi ji dala edino če bi bil posredi alkohol ali droge, sicer pa.